Ko se je letos zvišala minimalna plača, in sicer s 1074,43 evra na 1203,36 evra bruto oziroma s 778 evrov na 878 evrov neto, so se zvrstila opozorila, da se je tako zmanjšala kreditna sposobnost prebivalstva. Posamezniku, ki bi želel najeti kredit, bi namreč moralo po plačilu vseh obrokov posojil ostati nekaj več kot 914 evrov.

Tudi banke so kritično opozorile, da to pomeni, da je s tem onemogočeno najemanje posojil velikemu številu slovenskih gospodinjstev. Ne le tistim, ki so na minimalni plači, temveč tudi tistim z dohodki do povprečne plače.

Sedaj pa je ministrstvo za finance sporočilo, da so sprejeli nekaj sprememb. 

Vlada je sprejela novelo, s katero bodo omogočili takšno izvajanje makrobonitetnih ukrepov Banke Slovenije za kreditiranje prebivalstva, na katere ne bo vplivala vsakokratna korekcija minimalne plače, temveč samo neodvisna ocena regulatorja.

Med možnimi merili centralne banke za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati potrošniku, je denimo ocena nujnih življenjskih stroškov. Svojo funkcijo sprejemanja in prilagajanja makrobonitetnih ukrepov bo sicer lahko izvajala na podlagi lastnih in drugih analiz oziroma ugotovitev ter ob upoštevanju ostalih predpisov, vezanih na bančni sistem.