V spodaj nanizanih večjih slovenskih bankah so odgovarjali ob upoštevanju izhodišča, da za kredit zaprosi samozaposleni kot fizična oseba in da ne gre za kredit za financiranje dejavnosti. 

Ob zaprosilu banka ob upoštevanju dohodkov med drugim presoja, koliko kredita lahko odobri glede na finančno stanje, in preveri, koliko ostane po plačilu vseh stroškov in obroka. Dolžina dobe odplačevanja je med drugim odvisna od kreditne sposobnosti, želja in potreb kreditojemalca, razpoložljivih sredstev, zneska kredita, namena in razloga kreditiranja ter tudi vrste zavarovanja posojila. Vsak primer se nato presoja posebej in banka skuša skupaj s komitentom poiskati najbolj optimalno rešitev za najem posojila. 

Kako se določi kreditna sposobnost?

Kreditna sposobnost se določi po preverbi več dejavnikov. Med drugim banka preveri prilive in odlive, število vzdrževanih otrok in drugih odraslih oseb, ki jih morate preživljati ter finančno stanje oziroma morebitne lizinge in druge kredite. Na odločitev, ali oziroma pod kakšnimi pogoji bo kredit odobren, vplivajo denimo višina posojila, kreditna sposobnost, doba odplačevanja, izbira obrestne mere ... Pri ugotavljanju kreditne sposobnosti uporabljajo tudi sistem SISBON, kjer preverijo informacije o zadolženosti fizičnih oseb. 

Razlika med zaposlenimi in samozaposlenimi

V bankah pravijo, da vse komitente obravnavajo enako. Razlika med zaposlenimi in samozaposlenimi pa je vsaj v načinu ugotavljanja dohodka in dokazilih, ki jih je treba predložiti za odobritev posojila. Kakšni so pogoji pri kreditiranju samozaposlenih, so pojasnili v večjih slovenskih bankah – NLB, Novi KBM, Banki Sparkasse, UniCredit Bank in Gorenjski banki. 

NLB 

Pogoji posojil za fizične osebe so enaki ne glede na vir prihodka. Razlika je le v načinu ugotavljanja letnega dohodka za izračun kreditne sposobnosti. 

Skladno z Makrobonitetnimi omejitvami kreditiranja prebivalstva se za samostojne podjetnike določa kot razlika med prihodki in odhodki (dejanskimi ali normiranimi), zmanjšana za davke in prispevke. 

Zaradi različnega načina določanja letnega dohodka se razlikujejo tudi dokazila, ki jih mora kreditojemalec priložiti. Samostojni podjetnik mora predložiti dokument, iz katerega so razvidni potrebni podatki, kot denimo letni izkazi poslovanja ali davčni obračun. Konkretni zneski posojil so tako odvisni od letnega dohodka samostojnega podjetnika, sicer pa so vsi ostali pogoji popolnoma enaki za vse fizične osebe. 

Nova KBM 

Kreditna sposobnost za samozaposlenega se izračuna v skladu z makrobonitetnimi ukrepi. Osnova za izračun je obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Med normiranci in dejanskimi s.p.-ji se razlikuje, kar pomeni, da status vpliva tudi na izračun kreditne sposobnosti. 

Zahteve glede zavarovanja so za vse stranke enake in se na primer za zaposlenega zahteva enako zavarovanje kot za samostojnega podjetnika ali normiranca. Zraven bilance oziroma obračuna akontacije dohodnine potrebujemo še potrdilo o plačanih davkih in izpis prometa za zadnjih šest mesecev. 

Odobritev posojila je odvisna od različnih dejavnikov, zato strankam svetujejo, da se oglasijo v najbližji poslovalnici Nove KBM, kjer so jim na voljo kreditni specialisti, s katerimi bodo našli ustrezno rešitev. Najdaljša ročnost, ki jo omogočamo v Novi KBM, je 31 let.  

Razlika med redno zaposlenimi je zgolj v osnovi za izračun kreditne sposobnosti. Pri zaposlenih je osnova plača, pri samozaposlenih pa obračun akontacije dohodnine oziroma bilanca.

Banka Sparkasse 

Samostojni podjetnik lahko pridobi potrošniški kredit ob ustrezni kreditni sposobnosti in zavarovanju kredita. Osnova za določitev kreditne sposobnosti samostojnega podjetnika je povprečje zadnjih dveh kazalnikov EBITDA (dobiček iz poslovanja pred obrestmi in davki, op. a.), razdeljeno na mesečno raven, in banka zahteva predložitev zadnjih dveh davčnih bilanc in razkritja k računovodskim izkazom ter je potrebno predložiti tudi zadnjih šest bančnih izpiskov. Izračunani znesek predstavlja mesečni dohodek samostojnega podjetnika, od katerega se odštejejo še morebitne obstoječe finančne obveznosti, znesek za vzdrževane družinske člane in 76 odstotkov minimalne bruto plače. Znesek predstavlja razpoložljivi dohodek, ki ga lahko samozaposleni nameni za odplačevanje novega posojila. 

Razlika med normirancem in dejanskim samozaposlenim je v načinu ugotavljanja kreditne sposobnosti. V primeru klasičnega s.p.-ja (dejanski, op.a.) banka ugotavlja kreditno sposobnost kot predhodno opisano. 

V primeru samostojnega podjetnika normiranca banka ugotavlja kreditno sposobnost na podlagi 20-odstotnega povprečja prihodkov iz dejavnosti za zadnji dve leti, zmanjšanih za davke in prispevke. Samozaposleni mora predložiti zadnja dva Obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Sprememba davčne zakonodaje glede normirancev s 1. januarjem 2023 še nima učinka, saj mora banka upoštevati preteklo obdobje. 

Aktualni Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov dovoljuje, da pri normiranih samostojnih podjetnikih banka lahko upošteva tudi razliko med dejanskimi prihodki in odhodki, zmanjšanih za davke in prispevke, če samozaposleni predloži evidenčne finančne izkaze, ki so bili oddani na Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Tedaj se kreditna sposobnost ugotavlja na enak način kot pri klasičnih samostojnih podjetnikih. V praksi sicer ugotavljajo, da so zelo redki primeri samostojnih podjetnikov normirancev, ki bi oddajali evidenčne finančne izkaze na AJPES. 

Če samostojni podjetnik izkazuje zadostno kreditno sposobnost in zagotovi ustrezno zavarovanje kredita, niso potrebna dodatna zavarovanja. V primeru nezadostne kreditne sposobnosti lahko kredit najame skupaj s sokreditojemalcem ali porokom. Poroštvo ali sokreditojemalca se zahteva v primeru slabše bonitete stranke ali nezadostne kreditne sposobnosti. Od poroka ali sokreditodajalca se zahteva enaka dokumentacija kot za kreditojemalca (odvisno od oblike zaposlitve: zaposleni ali samostojni podjetnik). V primeru podjetnika normiranca pa se poleg vloge za kredit zahtevata zadnja dva Obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ter bančni izpiski za osebni in poslovni račun za zadnjih šest mesecev. V primeru zavarovanja kredita s hipoteko se zahteva tudi dokumentacija vezana na nepremičnino. 

Razlika med zaposlenimi in samozaposlenimi je le v načinu ugotavljanja kreditne sposobnosti, višina posojila pa je odvisna od kreditne sposobnosti in vrste zavarovanja. Najdaljša ročnost potrošniškega kredita je sicer sedem let (v izjemnih primerih in ob upoštevanju poslovne politike banke do 10 let), kredit za nepremičnino pa je možno najeti do 20 let s fiksno obrestno mero, do 25 let s spremenljivo obrestno mero in do 30 let s kombinirano obrestno mero (prvih 10 let je obrestna mera fiksna, nato pa spremenljiva). 

UniCredit Bank 

Znesek financiranja je odvisen od višine prihodkov in razpoložljive kreditne sposobnosti, minimalne plače predpisane v Sloveniji in morebitnih vzdrževanih družinskih članov. Osnovo za ugotavljanje kreditne sposobnosti pridobijo na podlagi predloženih računovodskih izkazov oziroma davčnih listin. 

Osnova za oceno kreditne sposobnosti pri samostojnem podjetniku zasebniku je višina amortizacije in dobička iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida za zadnje poslovno leto. Lahko se zahteva predložitev tudi medletnih računovodskih izkazov. Pri samostojnem podjetniku normirancu pa je osnova za oceno kreditne sposobnosti davčno priznani prihodek in letni znesek plačanih prispevkov, ki jih dobijo iz akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo poslovno leto. Prav tako lahko zahtevajo medletne računovodske izkaze. 

Hkrati mora samostojni podjetnik predložiti tudi: potrdilo o višini prispevkov za zdravstveno in socialno varnost, potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, izpis rednih mesečnih prilivov na transakcijski račun iz dejavnosti za zadnjih šest mesecev in izpis odtegljajev prek trajnih nalogov za plačilo kreditov za zadnji mesec. 

Zahtevana dokumentacija ob jemanju posojila se razlikuje glede na produkt (potrošniško ali stanovanjsko posojilo), osnovna dokumentacija pa so vsaj: bilančni izkazi za zadnji dve leti, vloga za odobritev kredita, podatki o prihodkih in izdatkih potrošnika. 

Zneski financiranj so odvisni od višine prihodkov ter razpoložljive kreditne sposobnosti podjetja/podjetnika. Višina posojila za nakup stanovanjske nepremičnine je odvisna tudi od ocenjene vrednosti zastavljene nepremičnine in kreditne sposobnosti, ki jo samostojni podjetnik izkaže na podlagi računovodskih izkazov, in ob upoštevanju vzdrževanih družinskih članov, obstoječih kreditnih ali lizing obremenitev, poroštva pri drugi banki in podobno. 

Za izračun kreditne sposobnosti pri samostojnem podjetniku ali normirancu imajo različne osnove. Normiranec, ki ima iz letnega priznanega normiranega dobička preračunano mesečno osnovo 1.500 evrov, po odštetih prispevkih in ostalih stroških (CAPEX in stroški poslovanja) bi lahko imel približno 683 evrov mesečne anuitete za odplačevanje posojila. Ob tem niso upoštevane morebitne obstoječe kreditne ali lizing obremenitve in vzdrževani družinski člani. 

Glede zavarovanj velja enako kot imajo opredeljeno za potrošniške kredite ali za stanovanjske kadite (strošek ocene rizika ali zastava nepremičnine-hipoteka). Ne ločujejo drugih dodatnih zavarovanj glede na to, ali je prosilec za kredit zaposlen ali ima status samostojnega podjetnika. Pri samostojnem podjetniku pa zahtevajo njegovo poroštvo. 

Gorenjska banka 

Potrošniški oziroma stanovanjski kredit odobrijo zasebnikom z ustrezno odplačilno sposobnostjo, ki imajo v Gorenjski banki odprt račun, na katerega vsaj šest mesecev prejemajo prihodke iz dejavnosti. Kredit je z odplačilno dobo do sedem let za potrošniški kredit, zavarovan s plačilom zavarovalne premije, oziroma z odplačilno dobo do 20 let za stanovanjski kredit, zavarovan z zastavo nepremičnine ali z zavarovanjem pri zavarovalnici. 

Zavarovalne premije so nekoliko višje kot za kreditojemalce z rednimi prihodki iz naslova plače ali pokojnine, medtem ko so obrestne mere in ostali stroški, povezani s kreditom, izenačeni z zaposlenimi oziroma upokojenci in jih banka zaračuna skladno z vsakokrat veljavnim cenikom. 

Odplačilna sposobnost kreditojemalca je določena v višini 40 odstotkov osnove za določitev odplačilne sposobnosti, zmanjšane za odtegljaje. Kot odtegljaji se štejejo odtegljaji za plačilo kreditov in leasingov, pridobljeni na podlagi opravljene poizvedbe v Centralni kreditni register SISBON (sistem izmenjave informacij o zadolženosti fizičnih oseb, ki je bil vzpostavljen z namenom upravljanja s kreditnim tveganjem bank, op. a.) vključno z mesečno bremenitvijo kredita v odobravanju. 

Ne glede na višino dohodka in status mora kreditojemalcu po odplačilu vseh obveznosti iz naslova vseh kreditnih in leasing pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače. Če preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora ostati tudi znesek preživnine. 

Osnova za določitev odplačilne sposobnosti je pri dejanskem 1/12 seštevka podjetnikovega dohodka (GVIN; celotni poslovni izid oziroma AJPES; poslovni izid) in amortizacije iz izkaza poslovnega izida za preteklo leto zmanjšano za davke in prispevke. Osnova pri normirancu je 1/12 razlike med davčno priznanimi prihodki in odhodki, razvidnimi iz davčnega obračuna akontacije dohodnine za preteklo leto (zavarovanje s plačilom zavarovalne premije). To pomeni, da je v povprečju davčna osnova približno 20 odstotkov celoletnih prihodkov, ki jo je potrebno še zmanjšati za obračunano dohodnino in plačane prispevke. V primeru zavarovanja kredita z zastavo nepremičnine se osnova lahko ugotavlja iz razlike med dejanskimi prihodki in odhodki, kot izhaja iz računovodskih izkazov (IPI), zmanjšana za davke in prispevke, preračunano na mesečni nivo. Osnova je 1/12 obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Normiranec mora banki dostaviti izkaz poslovnega izida in bilanco stanja, pri čemer izkaze oziroma izpise potrdi nosilec dejavnosti ali njegov računovodja. 

Kreditojemalec mora banki predložiti potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, ki ni starejše od 15 dni. Dejanski mora podati izkaz poslovnega izida in bilanca stanja zasebnika ali enoosebne družbe za preteklo leto, normiranec pa davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto. Obenem banka zahteva izpis rednih mesečnih prilivov iz poslovanja zasebnika na TRR za zadnjih 12 mesecev in podatke o odtegljajih za zadnji mesec pred odobritvijo kredita, pri čemer banka opravi poizvedbo v sistemu SISBON.