Zaradi visoke inflacije Evropska centralna banka že dalj časa zaostruje svojo denarno politiko in zvišuje obrestne mere, kar se bo po njihovih napovedih v prihodnje še stopnjevalo. Vse to pa se odraža tudi na našem bančnem sistemu, predvsem na obrestnih merah. Fiksne obrestne mere za stanovanjska posojila so se v nekaj mesecih že podvojile, podobno je pri posojilih s spremenljivo obrestno mero, saj raste tudi EURIBOR. 

Razmere na trgu posojil so daleč od stabilnih. Nova stanovanjska posojila so se v zadnjih mesecih precej podražila, dražijo pa se tudi obstoječa. "6-mesečni EURIBOR je na dan 5. 9. 2022 znašal 1,298 %. Višji obroki kreditov pri komitentih, ki jih imajo s spremenljivo obrestno mero, so posledica dviga EURIBOR-ja od pomladi dalje," so pojasnili na Združenju bank Slovenije.

Najvišje so fiksne oziroma nespremenljive obrestne mere za stanovanjske kredite z odplačilno dobo 30 let, ki so se povzpele na več kot tri odstotke. A takšne stanovanjske kredite (s fiksno obrestno mero in odplačilno dobo 30 let) že nekaj časa ponujajo le tri banke: NLB, UniCredit in Intesa Sanpaolo. Ostali stanovanjske kredite z najdaljšo odplačilno dobo ponujajo le s spremenljivo obrestno mero. 

Kdaj se bo dvig obrestnih mer poznal pri že obstoječih kreditih?

Nekateri so višje obroke pri odplačevanju stanovanjskega kredita že zaznali. Tisti, ki se jim mesečni obrok še ni dvignil, pa to lahko pričakujejo v prihodnjih mesecih, odvisno od tega, kdaj so kredit sklenili in pri kateri banki. 

Pri Delavski hranilnici lahko višji obrok za kredit s spremenljivo obrestno mero (če ga še niso) pričakujejo od 1. januarja 2023. "Pri kreditih s spremenljivo obrestno mero se namreč višina referenčne obrestne mere EURIBOR prilagodi vsakega prvega januarja in prvega julija v letu, pri čemer se v skladu s tem prilagodi tudi mesečna anuiteta," so pojasnili. 

Tudi pri Deželni banki je podobno: "Glede določanja obrestnih mer banka spremlja razmere na denarnih trgih. Pri kreditih s spremenljivo obrestno mero 6-mesečni Euribor se obroki usklajujejo dvakrat letno, 1. 1. in 1. 7. v letu." 

Višina mesečne obveznosti se bo nekoliko povišala tudi kreditojemalcem, ki imajo pri NLB sklenjene kredite s spremenljivo obrestno mero, vezano na EURIBOR. "Za koliko se bo obrok povišal, je odvisno od tega, kdaj se bo obračunal Euribor, ki pa je odvisen od datuma sklenitve kredita. Če je to bilo npr. januarja,  se je obrok kredita, če gre za 6-mesečni Euribor, spremenil z julijsko spremembo obroka. Višina pa je odvisna od vsote Euriborja in fiksnega pribitka, po katerem se obrestuje kredit," so pojasnili pri NLB.  

Na Gorenjski banki mesečne obveznosti pri kreditih s spremenljivo obrestno mero prav tako prilagajajo višini 6-mesečnega EURIBORA. "In sicer vsakih šest mesecev od sklenitve pogodbe. To pomeni, da rast EURIBORA vpliva tudi na povišanje mesečne obveznosti tako za že sklenjene kredite kot tudi za nove kredite s spremenljivo obrestno mero," so poudarili. 

V Novi KBM pravijo, da dogajanje na trgu in odločitve ECB pozorno spremljajo in temu prilagajajo svoje poslovne odločitve.

Pri SKB banki so se krediti v drugi polovici letošnjega leta prav tako nekoliko podražili. Za koliko, pa je odvisno predvsem od sklenjenega kredita oziroma od vrste obrestne mere. "Če imamo obrestno mero vezano na trimesečni Euribor, se obrok lahko spremeni do štirikrat na leto (torej na vsake 3 mesece)," so dodali. 

Tudi na UniCredit banki uporabljajo 3-mesečni EURIBOR, kar pomeni, da mesečne obveznosti za kredite s spremenljivo obrestno mero prilagajajo na vsake tri mesece (štirikrat na leto) v celotnem trajanju kreditne pogodbe. Na UniCredit banki so sicer letos dvignili tudi fiksno obrestno mero za stanovanjske kredite.

Kaj lahko storijo posojilojemalci?

Glede na to, da mesečni obroki za kredite (s spremenljivo obrestno mero) rastejo in da se bo ta trend kot kaže nadaljeval še v prihodnjih mesecih, smo banke povprašali, ali že opažajo težave pri odplačevanju kreditov. V večini bank trenutno večjega odstopanja v primerjavi s preteklimi leti ne opažajo.

"Zvišanega obsega težav pri odplačevanju kreditov nismo zaznali. Ko in če kreditojemalci zaidejo v težave, vsakega rešujemo individualno," pravijo na Deželni banki.

Pri posojilojemalcih se lahko mesečni obroki povišajo od nekaj evrov do nekaj deset evrov, v nekaterih primerih tudi okoli 100 evrov. To je nedvomno dodaten strošek za družinski proračun, ob tem, da se že tako vse draži zaradi inflacije. Za mnoge, ki so si pri sklenitvi kreditov izbrali najvišji možni znesek, ki so si ga lahko privoščili, dvig mesečnega obroka zdaj torej lahko predstavlja še večji izziv. Kaj lahko v tem primeru storijo?

"Če se strankin finančni položaj spremeni, predlagamo, da stranka o tem čim prej obvesti banko, saj lahko na tak način skupaj poiščemo ustrezne individualne rešitve. Reprogram kredita je le ena od možnosti, za podrobnejše informacije pa so strankam na voljo naši izkušeni bančni strokovnjaki," pravijo na Novi KBM.

"Kot skrben mentor strankam svetujemo, da se na naše strokovnjake obrnejo, preden pride do težav v odplačevanju. V našem interesu je, da vsaki stranki svetujemo in poskusimo pomagati, morebiti z moratorijem, reprogramom ali z najemom novega kredita, ki bo omogočil združitev obveznosti v eno in predvsem nižjo mesečno obveznost," pravijo pri NLB. 

Ena od rešitev, ki jo izpostavljajo na Deželni banki, je, da posojilojemalec najame nov kredit po tekoče veljavnih pogojih. "Pozorni naj bodo na stroške, ki pri tem nastanejo," so dodali.

Na UniCredit banki so spomnili, da lahko komitent kadarkoli z refinanciranjem obstoječega kredita spremeni svojo kreditno obrestno mero v fiksno ali variabilno. "Komitentom vedno predstavimo različne možnosti in primerljive informativne izračune kreditov s fiksno in variabilno obrestno mero, končna odločitev, katero obrestno mero bo izbral, pa je na strani komitenta," pravijo. Pri tem je treba vedeti, da je za spremembo obrestne mere (iz spremenljive v fiksno) treba skleniti novo kreditno pogodbo. 

"Vsak kreditojemalec lahko zaprosi za spremembo kreditnih pogojev. Ker je zamenjava obrestne mere iz variabilne v fiksno v praksi sklenitev novega kreditnega posla, so stroški za kreditojemalca enaki kot v primeru sklenitve nove kreditne pogodbe. V tem primeru mora kreditojemalec predložiti celotno kreditno dokumentacijo, ki jo je Banka, skladno s pravilniki in ZpotK-2, dolžna pridobiti od kreditojemalca v primeru sklenitve nove kreditne pogodbe," so pojasnili. 

Strankam, ki se spopadajo s težavami pri odplačevanju kredita, svetujejo, da se o najboljši rešitvi posvetujejo z banko. Najpogostejše rešitve po njihovih izkušnjah pa so podaljšanje odplačilne dobe, začasna prekinitev odplačevanja obroka kredita in pomoč svojcev.

Tudi pri Gorenjski banki imajo stranke možnost spremembe kreditnih pogojev, kot so ročnost, zavarovanje ali obrestna mera, ki pa so odvisni od pogojev kreditiranja v banki in skladnosti z zakonodajo (presoja ustreznosti zavarovanja, odplačilne sposobnosti). "V primeru, da se stranka sooči s težavami pri odplačevanju svojih kreditnih obveznosti, ji svetujemo, da se čim prej oglasi v eni od poslovalnic banke in pogovori z bančnim strokovnjakom, da skupaj oblikujemo ustrezno rešitev za njeno situacijo. Stranka lahko zaprosi za moratorij pri odplačevanju glavnice in obresti ali/in podaljšanje odplačilne dobe kredita, s čimer se zniža anuiteta," so navedli.