V Banki Slovenije so prilagodili makrobonitetni ukrep, vezan na omejitve kreditiranja potrošnikov. To pomeni, da odpravljajo vpliv rasti minimalne bruto plače na zmanjšano kreditno sposobnost kreditojemalcev. Tako so posegli v težavo omejenosti dostopov do kreditov kreditojemalcev s prihodki do povprečne plače. Spremembe bodo stopile v veljavo s 1. julijem.

Ključne spremembe, ki stopajo v veljavo s 1. julijem letos, so naslednje:

1. Nova spodnja meja kreditne sposobnosti bo po novem temeljila na minimalnih življenjskih stroških (povečanih za znesek za vzdrževane družinske člane), ki so po potrebi prilagojeni s splošno rastjo cen in drugimi dejavniki.

Izračun minimalnih življenjskih stroškov za Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti vsakih šest let (nazadnje lansko leto) pripravlja Inštitut za ekonomska raziskovanja. Znesek bodo v Banki Slovenije po potrebi usklajevali s splošno rastjo cen in drugimi dejavniki ter morebitne spremembe objavili v Uradnem listu. Od julija bo torej znesek minimalne kreditne sposobnosti znašal 745 evrov.

2. Pri izračunu letnega dohodka potrošnika se upošteva tudi otroške dodatke in nekatere druge socialno varstvene prejemke, ki so bili doslej izključeni.

Če potrošnik preživlja družinskega člana, mu mora po plačilu mesečnih obveznosti še naprej ostati na računu znesek za vzdrževane družinske člane. Po novem pa se bodo pri izračunu letnega dohodka potrošnika upoštevali tudi otroški dodatki in nekateri drugi socialno varstveni prejemki.

3. Uvajajo poenostavitev: enotni najvišji DSTI (omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca) v višini 50 odstotkov, ne glede na višino dohodka.

4. Zaradi omenjenih prilagoditev minimalnih kreditnih standardov znižujejo odstotek dovoljenih preseganj zgornje ravni DSTI (z 10 odstotkov na 3 odstotke).