Glede na poročilo Evropske komisije, nepremičnine v Evropi porabijo okrog 40 odstotkov vse proizvedene energije in ustvarjajo kar 36 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov. Z vidika varovanja okolja in družbene odgovornosti je to vsekakor ogromno, zato ne čudi, da se v zadnjih letih gradbena industrija vse bolj nagiba k energetsko učinkovitejšim in okolju prijaznejšim projektom. 

Vse več novogradenj in prenov stanovanjskih kompleksov in hiš zato sledi načelom energetske učinkovitosti. Gre za razmerje med vloženo in dejansko porabljeno energijo, ki je potrebna za uporabo stavbe, npr. za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, gretje sanitarne vode, razsvetljavo. Povedano po domače: pri energetski učinkovitosti se beleži, kako učinkovito se porablja energija za določen namen, pri čemer je cilj porabiti manj energije za dosego istega cilja oziroma rezultata. 

Osnovni cilj je zmanjšati toplotne izgube

Trendi sodobne gradnje se zato vse bolj usmerjajo v izvedbe nizkoenergijskih in pasivnih hiš, ki zahtevajo nekoliko bolj skrbno načrtovanje in natančnejšo izvedbo, predvsem pa bolj trajnostno izbiro materialov. Glavna značilna energetsko učinkovitih hiš je namreč njihova izolacija: Zgradbe imajo običajno debelejše stene, tla in strehe z boljšo toplotno izolacijo, kar zmanjšuje toplotne izgube in potrebo po dodatnem ogrevanju ali hlajenju. Pri oknih se uporabi dvojna ali trojna zasteklitev in okenski okvirji z nizkim toplotnim prenosom, kar zmanjšuje toplotne izgube.

Funkcionalnost energetsko učinkovitih stavb temelji na izkoriščanju obnovljivih virov energije. To pomeni, da so nizkoenergijske hiše praviloma opremljene z napravami, kot so sončni paneli, toplotne črpalke ali solarni kolektorji, ki zmanjšujejo potrebo po konvencionalnih virih energije. Prav tako imajo vgrajene učinkovite sisteme ogrevanja in hlajenja (toplotna črpalka) ter prezračevalne sisteme z rekuperacijo, ki omogočajo dovajanje svežega zraka v bivalne prostore in odvajanje odvečne vlage, pri čemer pa se ohranja večina toplote iz odpadnega zraka. 

Energetska prenova ali gradnja nizkoenergijske hiše?

Energetsko učinkovitost je mogoče zagotoviti v že obstoječem domovanju, in sicer z učinkovito enegetsko prenovo, ki je zasnovana tako, da vključuje vse, ali pa vsaj ečino zgoraj omenjenih naprav. Večinoma zahteva nekoliko večje posege v samo zgradbo, kot klasična prenova, prav tako so višji tudi stroški, a velja preveriti možnost pridobitev nepovratnih finančnih sredstev za okolju prijazne naložbe ter ponudbo in pogoje zelenih kreditov, ki jih nudijo nekatere banke. 

Pri novogradnjah pa je upoštevanje energetske učinkovitosti že tako rekoč pravilo, saj morajo biti po določilih 330. člena Energetskega zakona (EZ-1), ki je v veljavo stopil 31.12. 2020, vse nove stavbe skoraj nič-energijske. To pomeni, da morajo biti energetsko učinkovite in za delovanje porabiti zelo majhno količino energije, pri čemer je potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini.

Nizkoenergijska ali pasivna hiša?

Vse več novogradenj je zato nizkoenergijskih ali pasivnih, z velikim poudarkom na izbiri materialov tako pri izgradnji kot tudi pri notranji opremi. V osnovi gre za precej podobna koncepta, navadno sta tudi obe vrsti hiš zgrajeni iz enakih materialov, le da je pri pasivni hiši izolacijski sloj nekoliko debelejši. Glavna razlika med nizkoenergijsko in pasivno gradnjo je namreč v tem, koliko energije potrebuje za svoje ogrevanje. 

Pasivna hiša glede na osnovni izračun porabi le do 15 kWh/m2 ali do 1,5 litra kurilnega olja na m2 ogrevane površine na leto, kar predstavlja od 80 do 90 % manjšo porabo energije od klasično grajenih hiš. Pri nizkoenergijski stavbi so številke v povprečju za kakšen odstotek višje, zato pa lahko vključujejo balkone, nadstreške, prizidke, klet in garažo - temu se je pri pasivni hiši treba odpovedati zaradi toplotnih izgub. 

Naj vas visoki stroški ne odvrnejo od trajnostnih rešitev

Osnovi cilj nizkoenergijske in pasivne gradnje je torej ohranjanje toplote, ki jo pridobimo z boljšo izolacijo, boljši izkoristek obnovljivih virov energije in povečanje kakovosti bivanja. To so tudi glavni razlogi, zakaj so energetsko učinkovitejše gradnje in rešitve za dom nasploh nekoliko dražje od klasičnih oblik. O višini razlike je praktično nemogoče govoriti, saj je odvisna od izbire materialov ter nekaterih drugih dejavnikov, a dejstvo je, da se investicija v nizkoenergijsko in pasivno hišo praviloma povrne že po dobrem desetletju, kar glede na pričakovano življenjsko dobo enegetsko varčnih rešitev pomeni konkretne prihranke. 

Ob tem lahko preverite še možnost najema zelenega kredita na banki, ki je namenjen prenovi, izgradnji ali nakupu energetsko varčne nepremičnine in je pogosto jeziček na tehtnici, ki odloči v prid odločitvi za gradnjo nizkoenergijske hiše oziroma energetsko prenovo doma. NLB Zeleni stanovanjski kredit lahko denimo uporabite za:
- nakup ali gradnjo nizkoenergetske ali pasivne hiše,  
- energetsko prenovo nepremičnine, 
- nakup in montažo sončne elektrarne z ali brez baterije,  
- nakup in montažo toplotne črpalke,  
- nakup in montažo hranilnika elektrike oz. baterije za samooskrbo, 
- nakup in montaža polnilnice za električna ali hibridna vozila.

Kopica ugodnosti in pomemben korak v smeri ohranjanja okolja

V NLB nasploh spodbujajo trajnostno delovanje, zato lahko z odločitvijo za njihov Zeleni stanovanjski kredit občutno prihranite, saj je namenski kredit lahko ugodnejši od ostalih posojil. Tako boste lahko ustvarili prihranek zaradi ugodnejše obrestne mere kredita in po končani investiciji tudi pri mesečnih računih za energijo, obenem pa boste zmanjšali še svoj vpliv na okolje. Poleg tega pri najemu NLB Zelenega stanovanjskega kredita ne boste plačali stroškov odobritve, vključuje pa:
- brezplačno cenitev in energetsko izkaznico, 
- nižjo obrestno mero kot pri redni ponudbi stanovansjkih kreditov in 
- dobo odplačevanja do 30 let z nespremenljivo obrestno mero.

Poleg zelenih stanovanjskih kreditov pri NLB nudijo tudi osebne kredite za zelene namene v sodelovanju s partnerji. NLB Zeleni partnerski kredit vam je na voljo v višini zneska investicije, a največ do 50.000 EUR, odplačujete pa ga lahko do 84 mesecev. 

Sponzorirana vsebina