Zakaj bogataši jemljejo hipotekarne kredite?

Ali ste vedeli, da celo najbogatejši človek na svetu, Elon Musk, ki bo morda prvi, ki bo presegel bilijon dolarjev premoženja, uporablja hipotekarne kredite, tako kot milijoni običajnih ljudi? Čeprav ima na računu na stotine milijard, se je odločil za veliko hipotekarno posojilo pri banki Morgan Stanley, v višini 61 milijonov dolarjev (53 milijonov evrov), za financiranje petih nepremičnin v Kaliforniji, poroča stran Los Angeles Times. Večini se zdi, da kredite jemljejo tisti, ki nimajo dovolj denarja, a najbogatejši ta finančni instrument vidijo kot pametno strategijo upravljanja premoženja. To pomeni, da si želijo zagotoviti, da njihov glavni kapital še naprej raste in prinaša dobiček. Zato si izposodijo denar za nepremičnino, medtem ko njihov lastni denar ostane investiran in služi še več.

Glavni razlog, zakaj bogati raje vzamejo kredit kot pa plačajo z gotovino, je ta, da njihovo bogastvo ni shranjeno kot gotovina. Namesto tega ga imajo v obliki delnic, investicij, lastnih podjetij ali drugih sredstev, ki prinašajo denar.

Ultra bogati namreč drugače razmišljajo o likvidnosti. Se spomnite primera, ki ga je opisal youtuber MrBeast? Ima milijarde, a nima dostopa do tega denarja. Da bi plačal poroko, si je gotovino sposodil od mame ...

Bogatim je pomembneje, da denar ostane "v gibanju" – v investicijah, ki ustvarjajo nove dobičke – namesto da bi ga vezali v eno samo nepremičnino. Želijo, da denar dela in pridela čim več. Odličen zgled je Mark Zuckerberg, direktor podjetja Meta. Leta 2012 je refinanciral svojo hišo v Palo Altu s 30-letnim hipotekarnim kreditom s tako imenovano "zelo ugodno" spremenljivo obrestno mero, ki je znašala samo 1,05 %. Zaradi tako nizkih obresti se mu je bolj izplačalo denar, namesto da bi ga vložil v hišo, držati v investicijah. Takšne priložnosti so bile še posebej privlačne v obdobju nizkih obrestnih mer po finančni krizi.

Logika najbogatejših je matematično preprosta: če jim naložbe prinašajo več dobička, kot znašajo obresti na kredit, je bolj smiselno vzeti kredit in naložbe obdržati. Torej, namesto da prodajo uspešne naložbe, si preprosto izposodijo denar. Poleg tega imajo lahko hipotekarni krediti davčne olajšave. V ZDA so na primer obresti na hipoteke do določene višine (750.000 dolarjev je 651.703 evrov) davčno odštete, kar pomeni, da je kredit v resnici še cenejši. Še en dejavnik je inflacija. Ko cene rastejo, denar izgublja vrednost. Ajley Robinson iz Enes Global pravi, da je "v okolju visoke inflacije vrednost denarja sčasoma pada, kar pomeni, da je pogosto ugodneje si sposoditi danes in vračati dolg pozneje." To pomeni, da boste v prihodnosti vračali "cenejši" denar, ker bo imel zaradi inflacije manjšo realno vrednost. Zato je kredit v resnici dolgoročno ugoden, saj se pod pravimi pogoji realno zmanjšuje breme dolga.

Med najbogatejšimi Američani je zelo priljubljena strategija "buy, borrow, die" (kupi, izposodi si, umri). Ta taktika jim omogoča, da kopičijo premoženje, dostopajo do denarja in se izognejo davkom na kapitalske dobičke.

Kako to deluje: najprej kupujejo in kopičijo premoženje, kot so delnice in podjetja. Nato si izposodijo denar, pri čemer uporabijo to premoženje kot garancijo. To jim omogoča, da dobijo denar za svoje potrebe (npr. nakup novih stvari ali za nove investicije), ne da bi morali prodati svoje uspešne naložbe. Ker po ameriški zakonodaji sposojeni denar ne velja za obdavčljiv dohodek, se lahko bogataši izognejo plačilu visokih davkov na kapitalski dobiček. Tretji del strategije ("umri") pomeni, da se po smrti bogatega posameznika premoženje prenese na dediče. Po ameriškem zakonu vrednost podedovanega premoženja, kot so delnice ali nepremičnine, "poskoči" na trenutno tržno vrednost ob smrti (to se imenuje "stepped-up basis"). To pomeni, da dediči, če pozneje to premoženje prodajo, plačajo davek samo na rast, ki se je zgodila po dedovanju. Davek na prejšnjo rast, ki je potekala v lastništvu zapustnika, se nikoli ne plača. S to strategijo lahko bogataši financirajo svojo visoko porabo in vzdržujejo luksuzni življenjski slog, ne da bi jim država obdavčila velik del njihovega premoženja.

Čeprav se zdi nenavadno, je torej jasno, zakaj bogati jemljejo hipotekarne kredite. Ne gre za to, da nimajo denarja, ampak za zelo premišljeno strategijo, kako njihov denar najbolje dela in se izogne davkom. Osnovno pravilo je, da pustijo svoje investicije rasti in prinašati dobičke, za nakup nepremičnin pa si izposodijo denar. Pri tem izkoriščajo ugodne obrestne mere, davčne olajšave (če so na voljo) in predvsem inflacijo, ki realno zmanjšuje dolg. Primeri Elona Muska in Marka Zuckerberga so dokaz, da so te taktike resnične. Uporabljajo celo strategije, kot je "buy, borrow, die", s katero se izognejo davkom na kapitalske dobičke, ne da bi sploh prodali svojega glavnega premoženja. Ta lekcija o upravljanju denarja nam kaže, da je pomembno razmisliti, kako denar uporabiti, da dela za nas, ne da bi mi delali samo za denar.

Vir: Kamatica, Los Angeles Times