Med slovenskimi srednješolci so najbolj priljubljene destinacije za maturantske izlete Črna gora, Grčija (zlasti Kreta in Krf), Španija (Lloret de Mar) in druge sredozemske države. Ponudniki opažajo, da dijaki vse bolj cenijo celovite pakete, ki združujejo raziskovalno-izobraževalne in zabavne vsebine. Pri izbiri destinacije ne iščejo zgolj pestrega nočnega življenja, temveč si želijo tudi aktivno preživljanje časa, kar vključuje spoznavanje kulturne dediščine, oglede znamenitosti, izobraževalne vsebine, delavnice, tematske dneve in športne aktivnosti.

Cene celovitih paketov, ki jih ponujata turistični agenciji Kompas in Mondial Travel, se v povprečju gibljejo med 450 in 700 evri, odvisno od izbrane lokacije, trajanja, programa in vključenih storitev. Osnovna cena običajno zajema prevoz (avtobus, letalo ali ladja), nastanitev v hotelu s polpenzionom, organizirane aktivnosti in animacije, nekatere vstopnine, zavarovanje ter spremljevalno osebje. Poleg osnovne cene maturantskega izleta je treba upoštevati tudi dodatne stroške, kot so hrana in pijača izven organiziranih obrokov (vsaj 10 do 20 evrov na dan), dodatni izleti in aktivnosti (od 30 do 100 evrov), stroški nočnega življenja in zabav (vstopnine, pijača, prevozi) ter morebitni osebni nakupi in spominki. Skupni strošek maturantskega izleta lahko ob upoštevanju vsega nanizanega tako preseže 1000 evrov.

Že tako visoki stroški so v zadnjih letih še narasli 

Turistične agencije kot glavne razloge za podražitve navajajo višje cene nastanitev in prevozov, ekološke takse, rast cen goriv, inflacijo in višje honorarje za usposobljene spremljevalce dijakov. Vseeno iščejo načine za zagotavljanje dostopnejših možnosti in dijakom svetujejo, naj se o ponudbi in destinaciji temeljito pozanimajo ter si z zgodnjo prijavo zagotovijo ugodnejše cene. Omogočajo tudi različne ugodnosti, kot so paketi "all inclusive", kjer so vsi stroški že vključeni v ceno, koriščenje promocijskih kod in možnost mesečnega obročnega odplačevanja. Slednje pomeni, da se lahko skupni znesek maturantskega izleta razdeli na več kot 10 mesečnih obrokov, kar staršem in dijakom omogoča lažje plačilo – v nekaterih primerih že za slabih 40 evrov na mesec.

Maturantski ples: večer slavja in stroškov

Poleg maturantskega izleta je maturantski ples eden pomembnejših dogodkov srednješolskih let. Poteka v četrtem letniku in je eden ključnih družabnih dogodkov za dijake in njihove družine. Organizacija plesa se pri posameznih šolah razlikuje, izdatki pa se lahko hitro nakopičijo.

Končni stroški maturantskega plesa so odvisni od dogovorov in organizacije, stroški na dijaka pa so raznoliki. Plesne vaje stanejo od 25 do 40 evrov, foto in video storitve od 55 do 65 evrov na dijaka. Za večerjo je treba predvideti približno 25 do 50 evrov na osebo, dekoracija in cvetje staneta okoli 10 evrov na dijaka. Strošek obleke se giblje med 100 in 500 evri, storitve frizerja in ličenja od 50 do 150 evrov, dodatna zabava po plesu pa nekaj deset evrov. Med skupne stroške, ki si jih dijaki medsebojno delijo, sodijo glasbena skupina ali DJ (1200–1500 evrov) in voditelj večera (350–450 evrov). Skupni stroški maturantskega plesa za dijaka in njegovo družino se lahko začnejo pri 500 evrih in presežejo tudi 1000 evrov.

Organizacija plesa vključuje izbiro in rezervacijo prostora, glasbene skupine ali DJ-ja, fotografa in snemalca, voditelja, dekoracije ter cvetja, kar je praviloma v domeni maturantov. Za plesni tečaj in izvedbo plesnega dela na maturantskem večeru pa poskrbi plesna šola in priprave na ples se običajno začnejo že jeseni. Na Dolenjskem na primer vsak razred prireja svoj maturantski večer, saj dijaki ne želijo deliti večera z drugimi razredi, je pojasnil vodja Plesnega studia Novo mesto, Robi Grmek. 

Priprave na ples se začnejo že na začetku šolskega leta; prve plesne vaje potekajo že v prvem tednu oktobra in se zaključijo sredi decembra (10 vaj po 90 minut). Pred plesom sledijo še tri ponavljalne vaje, maturantski večeri pa potekajo od februarja do konca aprila, od četrtka do sobote, odvisno od rezervacije lokacije. Tudi Plesna šola Ritem začne s pripravami jeseni, nato pa po odmoru izpilijo znanje in ponujajo neomejeno število obiskov plesnih vaj v različnih terminih na različnih lokacijah. Njihov paket vključuje tudi brezplačne plesne priprave za starše in profesorje, maturantski sprevod, četvorko v Kranju, vodenje svečanega plesnega zaključka, pripravljenostno vajo in generalko, ob čemer nudijo še dodatne ugodnosti v plesni šoli.

Tudi sami dijaki so tudi iznajdljivi pri iskanju sredstev

V zadnjih letih pogosto sami delno pokrijejo stroške maturantskega plesa z različnimi dejavnostmi, kot so prodaja piškotov v nakupovalnih središčih, prodaja srečk na dogodkih in organizacija novoletnih stojnic, in tako lahko znižajo finančne obremenitve staršev. Pomoč je na voljo tudi drugje – v Plesnem studiu Novo mesto dijakom iz socialno šibkejših družin omogočajo brezplačen plesni tečaj in jim pomagajo pri iskanju ugodnejših rešitev za druge storitve. V Plesni šoli Ritem nudijo 50-odstotni popust za drugega otroka maturanta iz iste družine ter dodatne ugodnosti pri vpisu v redne plesne tečaje za dijake in njihove družine.

Vloga šol pri maturantskih izletih in plesih

Šole nudijo podporo pri organizaciji maturantskega plesa in izleta, končno odločitev o izbiri ponudnika pa sprejmejo dijaki in starši po predstavitvi različnih ponudb. Ravnateljica Gimnazije Bežigrad, dr. Alenka Budihna, se zaveda visokih stroškov, a poudarja, da šola nanje ne more vplivati, lahko pa dijakom iz socialno šibkejših družin omogoči finančno pomoč. Ravnatelj Prve gimnazije Maribor, Herman Pušnik, pojasnjuje, da pri kritju stroškov dijakom iz socialno šibkejših družin pomagajo donatorji, šolski sklad, solidarnost med razredi in zaposleni na šoli.

Ravnatelja opažata, da se dijaki v večini udeležujejo maturantskih izletov in plesov ter so praviloma zadovoljni z njihovo izvedbo. Ravnatelj Herman Pušnik poudarja, da sta maturantska ekskurzija in maturantski ples ključna dela odraščanja, ki imata pomembno družbeno vlogo. Podobno kot izdaja letne knjige maturantov, zaključna prireditev, maturitetno obdobje in podelitev maturitetnih spričeval prispevata k oblikovanju posameznika in družbe. Spomnil je na generacije, ki so odraščale v obdobjih izrednih razmer, kot so vojne, politični preobrati ali epidemije, ki so še posebej izpostavile pomen tovrstnih tradicionalnih dogodkov. Dodal je, da se maturanti ob obletnicah mature nanje spominjajo z enako toplino kot na številne druge srednješolske trenutke.

Res je, maturantski izlet in ples ni zgolj izlet ali svečana prireditev. V Plesni šoli Ritem poudarjajo, da je slovenski maturantski ples unikum v svetovnem prostoru, ki združuje dijake, njihove družine in šolsko skupnost v nepozaben kulturno-zabavni večer z visoko dodano vrednostjo. Obenem dijakom nudijo priložnost, da se naučijo organizacije in odgovornosti. Če so iznajdljivi in angažirani, lahko s skupnimi prizadevanji zaslužijo nekaj dodatnih sredstev, mnogi razredi pa si na tako uspešno delno pokrijejo stroške plesa – včasih jim ostane še kaj za zabavo po prireditvi, je poudaril Robi Grmek iz Plesnega studia Novo mesto.

Maturantski izleti in plesi so resnično nepozabni dogodki, a za marsikatero družino predstavljajo tudi velik finančni zalogaj. Dijaki in starši se morajo pravočasno pripraviti na stroške in pretehtati vse možnosti za prihranek. Poleg zgodnjega načrtovanja lahko prihranke prinesejo tudi preudarne odločitve, kot so izposoja oblek, skupinski popusti in zbiralne akcije. Tudi maturantski ples ni nujno najdražja prireditev – z nekaj iznajdljivosti in sodelovanja lahko razredi ustvarijo čudovit dogodek, ne da bi družine občutile preveliko finančno breme.