Vprašanje socialnih transferjev je v Nemčiji znova postalo politična tema. Novi podatki kažejo, da nemški otroški dodatek prejema skoraj 300.000 otrok, ki živijo zunaj države, kar je sprožilo zahteve nekaterih politikov po spremembi pravil.
Po podatkih, ki jih je objavilo nemško zaposlitveno združenje Bundesagentur für Arbeit in jih povzema Euronews, je bilo konec leta 2025 otroško nadomestilo Kindergeld izplačevano za 291.292 otrok, ki živijo v drugih državah. Število se je v zadnjih 14 letih skoraj potrojilo, saj je leta 2011 takšnih otrok bilo nekaj več kot 103.000.
Koliko znaša otroški dodatek?

Nemški sistem Kindergeld trenutno za vsakega otroka predvideva mesečno izplačilo v višini 259 evrov. Do dodatka so lahko upravičeni tudi starši, ki delajo ali so samozaposleni v Nemčiji, medtem ko njihovi otroci živijo v drugi državi članici Evropske unije.
Prav to je razlog, da se del izplačil steka v tujino. Največji delež predstavljajo otroci poljskih državljanov. Takšnih je bilo po uradnih podatkih 112.384 oziroma skoraj 39 odstotkov vseh otrok, za katere Nemčija izplačuje dodatek zunaj svojih meja. Sledijo otroci nemških, čeških in romunskih državljanov.
Več kot pol milijarde evrov na tuje račune
Po poročanju nemških medijev je bilo leta 2025 na tuje bančne račune nakazanih približno 528 milijonov evrov otroških dodatkov. Za primerjavo: leta 2011 je ta znesek znašal 45,7 milijona evrov.
Pri tem strokovnjaki opozarjajo, da teh številk ni mogoče neposredno enačiti s številom otrok v tujini. Dodatek za otroka, ki živi zunaj Nemčije, je lahko nakazan tudi na nemški račun, medtem ko lahko družine, ki živijo v Nemčiji, uporabljajo račune v drugih državah. Na rast zneskov vpliva tudi postopno zviševanje samega otroškega dodatka.
Zakaj Nemčija sploh plačuje otroške dodatke za otroke v tujini?
Odgovor se skriva v pravilih Evropske unije o usklajevanju sistemov socialne varnosti. Če starš dela v Nemčiji, je lahko Nemčija pristojna za izplačevanje družinskih prejemkov, tudi če otrok živi v drugi državi EU. Pravica do dodatka je tako vezana na zaposlitev starša in ne na prebivališče otroka.
V nekaterih primerih Nemčija izplača le razliko med nemškim dodatkom in podobnim prejemkom v državi, kjer otrok dejansko živi. Sistem je zato precej bolj zapleten, kot bi lahko sklepali iz suhoparnih statistik.
Del politike zahteva spremembe
Podatki so sprožili burne odzive predvsem na desnem delu političnega prostora. Politiki iz strank CDU/CSU in AfD opozarjajo, da so življenjski stroški v državah, kot so Poljska, Romunija ali Češka, bistveno nižji kot v Nemčiji, zato bi bilo treba sistem prilagoditi razmeram v posamezni državi.

Ustanoviteljica stranke BSW, Sahra Wagenknecht, je šla še korak dlje in predlagala, da se dodatki za otroke, ki ne živijo v Nemčiji, sploh ne bi več izplačevali.
Na drugi strani političnega spektra pa opozarjajo, da so takšna izplačila pomemben del evropske svobode gibanja delavcev. Poslanka stranke SPD, Parsa Marvi, je poudarila, da delavci, ki v Nemčiji plačujejo davke in prispevajo k gospodarstvu, ne bi smeli biti diskriminirani zgolj zato, ker njihovi otroci živijo v drugi državi.
Evropsko sodišče je že zavrnilo podobne poskuse
Razprava ni nova. Avstrija je leta 2019 otroške dodatke prilagodila življenjskim stroškom v državah, kjer živijo otroci prejemnikov. Toda Sodišče Evropske unije je leta 2022 presodilo, da je takšna ureditev v nasprotju z evropskim pravom, ker pomeni posredno diskriminacijo na podlagi državljanstva.
To pomeni, da morebitne spremembe nemškega sistema ne bi bile preproste in bi verjetno zahtevale spremembo evropskih pravil.
Kaj pomenijo številke?
Čeprav številka skoraj 300.000 otrok zveni velika, ti prejemki predstavljajo razmeroma majhen del vseh nemških izdatkov za otroške dodatke. Leta 2025 je Nemčija za Kindergeld skupaj namenila 55,32 milijarde evrov, medtem ko so nakazila na tuje račune predstavljala približno 0,95 odstotka vseh izplačil.
Vir: Euronews
Kindergeld je temeljni nemški sistem družinskih prejemkov, ki staršem pomaga pri krovnih stroških vzgoje in preživljanja otrok. Sistem zagotavlja redno mesečno finančno pomoč za vsakega otroka, in sicer ne glede na dohodek staršev, vse dokler otrok ne dopolni določene starosti oziroma dokler traja njegovo redno šolanje ali študij.
Sodišče Evropske unije skrbi za enotno uporabo in razlago prava Evropske unije v vseh državah članicah. Njegova naloga je, da presoja skladnost nacionalnih zakonov s temeljnimi svoboščinami unije, kot sta svoboda gibanja delavcev in prepoved kakršnekoli diskriminacije na podlagi državljanstva. Sodišče tako ščiti pravice državljanov, da so deležni enakih socialnih ugodnosti, če v posamezni državi delajo in prispevajo v sistem.


















Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV