Ali ste vedeli, da so raziskovalci Univerze v New Yorku, Ekonomske fakultete v Stockholmu in Univerze v Barceloni prišli do dognanja, da se obnašanje moških in žensk po tem, ko nenadoma obogatijo, močno razlikuje. S to idejo so sicer raziskovalci špekulirali kar nekaj desetletij, sedaj pa so odkrili učinkovit način testiranja, ki je to teorijo tudi potrdil. Z vprašanji, kako denar vpliva na družinsko življenje, vključno s poroko, ločitvijo in rojstvom otrok, se je ukvarjal že Nobelov nagrajenec in ameriški ekonomist Gary Becker.

Njegova teorija pravi, da se ljudje poročajo iz istega razloga kot narodi trgujejo med seboj – zaradi določenih prednosti, ki jih s tem pridobijo. Če moški bolje služi denar na trgu dela, ženska pa skrbi za dom in otroke ali obratno, je smiselno, da združita moči v zakonu ter da se specializirata v tem, kar vsak od njiju najbolje zna. Skupaj bosta tako dosegla več. 

S tem so se začeli poigravati tudi raziskovalci zgoraj omenjenih univerz. Najprej so se soočili s težavo, da je pridobivanje potrebnih podatkov za namen raziskave zelo zahtevno. Glavna težava je bila identifikacija velikega števila ljudi, ki so doživeli skokovit porast dohodka. Zato so se odločili, da bodo preučili Švede, ki iščejo srečo v loteriji in so jo tudi že izkusili. 

Pod lupo so vzeli vse podatke in ugotovili, da so pri moških rezultati dramatični. Neporočeni moški, ki na loteriji zadene približno 96.000 dolarjev (87.505 evrov), ima 30 odstotkov večjo verjetnost, da se bo v naslednjih petih letih poročil, in če je poročen, ima 40 odstotkov manjšo verjetnost, da se bo v naslednjih desetih letih ločil. Poročeni ali ne, moški imajo 14 odstotkov večjo verjetnost, da bodo v naslednjih 10 letih imeli več otrok.

Nasprotno pa je zmaga na loteriji vplivala na ženske samo na en statistično pomemben način: skoraj podvojila je kratkoročno verjetnost ločitve. Raziskovalci kot možno razlago za to navajajo, da z loterijo pridobljeno bogastvo pospešuje že začeto ločitev.

Ni pa presenetljivo, da so učinki nenadnih dobitkov na loteriji največji pri tistih z nizkimi dohodki, in sicer enako močno vplivajo na oba spola. V teh primerih se ekonomsko stanje izredno spremeni, in sicer tako moških in žensk kot otrok.

Vir: TPortal