Plače v Sloveniji rastejo, a pomembnejše je drugo vprašanje

Pandemija, energetska kriza, vojna v Ukrajini in visoka inflacija so v zadnjih petih letih močno vplivali na življenjski standard Evropejcev. Čeprav so se nominalne plače v večini držav zvišale, to še ne pomeni, da si ljudje lahko privoščijo več. Ključen podatek so namreč realne plače, ki upoštevajo tudi rast cen.

Nova analiza OECD, o kateri poroča Euronews, kaže, da je bila v prvi četrtini leta 2026 kupna moč plač v kar tretjini analiziranih evropskih držav še vedno nižja kot leta 2021. V evrskem območju so realne plače v tem obdobju skupno upadle za 1,8 odstotka. 

Za Slovenijo pa so podatki precej spodbudnejši.

Po podatkih OECD, ki jih povzema Euronews, so se realne plače v Sloveniji med prvim četrtletjem leta 2021 in prvim četrtletjem leta 2026 povečale za 6,6 odstotka. To pomeni, da je bila rast plač višja od skupne rasti življenjskih stroškov in da se je kupna moč zaposlenih v povprečju povečala. 

Slovenija se je tako uvrstila med države z izrazito pozitivno rastjo realnih plač. V evrskem območju sta višjo rast realnih plač dosegli le Litva (14,8 odstotka) in Latvija (7,4 odstotka), medtem ko so bile za Slovenijo Portugalska, Grčija in Luksemburg. 

Za številne slovenske zaposlene je to pomemben podatek, saj so bila leta 2022 in 2023 zaznamovana z močnim skokom cen hrane, energentov in stanovanjskih stroškov. Čeprav so gospodinjstva inflacijo občutila zelo konkretno, podatki kažejo, da so plače v naslednjih letih vendarle uspele nadoknaditi velik del izgubljene kupne moči.

Slika po Evropi je precej neenotna. Največji padec realnih plač je zabeležila Italija, kjer je kupna moč plač od leta 2021 upadla za 6,1 odstotka. Sledita Češka s padcem za 5,8 odstotka in Švedska s 4,8 odstotka. Tudi v Španiji, na Danskem, Slovaškem, Finskem, Irskem in v Švici so realne plače ostale pod ravnmi iz leta 2021. 

Po besedah Andree Bassaninija iz OECD, ki jih navaja Euronews, so posledice krize življenjskih stroškov iz let 2022 in 2023 še vedno vidne. Plače se namreč niso povsod prilagajale tako hitro, kot so rasle cene, kar je marsikje povzročilo dolgotrajnejši padec kupne moči. 

Čeprav se je povprečna kupna moč v Sloveniji po podatkih OECD izboljšala, to ne pomeni, da so vsi zaposleni občutili enake koristi. Rast življenjskih stroškov je različno vplivala na posameznike, predvsem glede na višino dohodkov, stanovanjske stroške in strukturo porabe.

Kljub temu mednarodni podatki kažejo, da je Slovenija v zadnjih petih letih uspela ohraniti in celo nekoliko izboljšati realni življenjski standard zaposlenih. To je v evropskem prostoru pomemben dosežek, saj je v številnih državah inflacija še vedno izničila velik del plačnih povišanj.

Analiza OECD opozarja, da pri primerjavi plač ni dovolj pogledati zgolj številke na plačilni listi. Za življenjski standard je veliko pomembnejše, koliko blaga in storitev si lahko posameznik dejansko kupi s tem denarjem.

Prav zato so realne plače eden najpomembnejših kazalnikov blaginje. Podatki OECD kažejo, da je bila rast realnih plač v Sloveniji precej nad povprečjem evrskega območja, kjer so realne plače v istem obdobju še vedno za 1,8 odstotka nižje kot leta 2021.

Vir: Euronews, OECD Employment Outlook 2026