Preporočna pogodba je v Sloveniji mogoča od leta 2019, ko je v veljavo vstopil nov družinski zakonik, sočasno pa gre zagotovo za aktualno temo, tudi zaradi vse večjega števila razvez. Danes naj bi se ločil že vsak tretji par in čeprav se nam lahko zdi, da se nam to ne bo zgodilo, je mogoče vseeno dobro o njej vsaj razmisliti. Saj veste, ljubezen nas lahko še prehitro zaslepi, kar pomeni, da se lahko nehote opečemo ali vztrajamo v nefunkcionalnem razmerju tudi iz povsem napačnih razlogov. "Pravijo, da zakonce najbolj povezuje skupno premoženje," pravi odvetnica mag. Darja Bajželj. 

Na sodišču so vsakodnevno vložene tožbe za razdelitev skupnega premoženja. Kakšni so najpogostejši zapleti?

Tožba na določitev deležev na skupnem premoženju se vloži na stvarno pristojno okrožno sodišče v pravdnem postopku.

Predlog na razdelitev solastnine se vloži na stvarno pristojno okrožno sodišče v nepravdnem postopku. 

Po 74. členu DZ sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, lahko pa dokazujeta, da sta prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju (dohodninska odločba). 

Kakšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče okoliščine primera, in sicer dohodke vsakega zakonca, pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za dom in družino, za ohranitev premoženja ter vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.

To so različni pravni položaji, sploh ko posebno premoženje preide v skupno premoženje.

Kdaj je torej smiselno napisati predporočno pogodbo? Mora biti overjena in shranjena pri notarju?

Predporočna pogodba oz. pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij so posebne obveznosti zakonca pred sklenitvijo zakonske zveze in tiste, ki jih prevzame po sklenitvi zakonske zveze, a ne predstavljajo skupne obveznosti zakoncev (niso obveznosti, ki obremenjujejo oba zakonca iz naslova skupnega premoženja).

Torej za zakonca, ki skleneta predporočno pogodbo oz. pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, velja ta pogodbeni režim, ne zakonski režim, torej ne velja družinski zakonik.

Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij se vpiše v register premoženjsko pravnih razmerij.

Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij mora biti napisana v notarskem zapisu.

Ali se kaj spremeni, če partnerja nista poročena?

Partnerja, ki živita v zunajzakonski zvezi, imata enake pravice in dolžnosti, kot če bi živela v zakonski zavezi oz. bila poročena.

Zunajzakonska zveza je po družinskem zakoniku dalj časa trajajoča zakonska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, vendar navzven veljata za moža in ženo.

Družinski zakonik ne določa, koliko časa naj traja zunajzakonska skupnost, pomembno je, da po vsebini in navzven deluje kot življenjska skupnost. Partnerja sta čustveno navezana, intimna, upravljata s skupnim premoženjem oz. si medsebojno finančno pomagata (ekonomska skupnost). 

Lahko se prizna zunajzakonska skupnost zakoncev že po enem letu, odvisno od intenzivnosti njunega medsebojnega skupnega razmerja (neprekinjeno živita v skupnem gospodinjstvu, koliko časa imata skupne finance, pomagata eden drugemu, imata skupne otroke).

Zunajzakonsko skupnost sodišče presoja ločeno od primera do primera.