Nepreskrbljeni zakonec, ki nima denarja za življenje in ki brez svoje krivde ni zaposlen, lahko od drugega zakonca zahteva preživnino v postopku o razvezi ali v posebni tožbi. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca, in sicer praviloma v mesečnem znesku, določa Družinski zakonik. Na vprašanja o preživljanju zakonca po razvezi je podrobneje odgovarjal odvetnik Žiga Marovt. 

Kdaj pripada preživnina nekdanjemu zakoncu? V kolikem času ob razvezi jo mora (nekdanji) zakonec vložiti, jo zahteva istočasno ob razvezi ali lahko v ločenem postopku? 

Nepreskrbljeni zakonec, ki nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni zaposlen, lahko od drugega zakonca zahteva preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze. Preživnino lahko zahteva tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu od pravnomočno razvezane zakonske zveze. S tožbo sme razvezani zakonec po koncu postopka za razvezo zakonske zveze zahtevati preživnino le, če so pogoji za preživljanje obstajali že v času razveze in obstajajo tudi, ko zakonec zahteva preživnino. 

Sodišče zahtevek za preživnino zavrne, če bi bilo plačilo preživnine zakoncu, ki zahteva preživnino, glede na vzroke, ki so pripeljali do nevzdržnosti zakonske zveze, krivično do drugega zakonca, ali če je zakonec, ki zahteva preživnino, pred ali med postopkom za razvezo zakonske zveze ali po razvezi storil kaznivo dejanje zoper drugega zakonca, otroka ali starše drugega zakonca. 

Obstoj preživninske obveznosti drugega zakonca je odvisen tudi od presoje, ali bi bilo tako breme glede na njegov premoženjski položaj zanj znosno in s plačevanjem preživnine ne bi bil pomembno prikrajšan v svobodi odločanja o svojih dohodkih in o razpolaganju s svojim premoženjem. 

Zakonca lahko ob sklenitvi zakonske zveze, med njenim trajanjem ali ob razvezi v obliki izvršljivega notarskega zapisa skleneta sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze. 

Kako je v primeru, če ima zakonec, ki zahteva preživnino, lastno premoženje (nepremičnine in dragocenejše premičnine)? Jih je dolžan prodati, da bi se lahko sam preživljal oziroma ali se upoštevajo ob presoji upravičenosti do preživnine? 

Sodišče bo pri presojanju, ali ima zakonec dovolj sredstev, upoštevalo vse premoženje zakonca, tako premično kot nepremično, ter vse prihodke in odhodke. V zvezi z nepremičnim in premičnim premoženjem bo ugotavljalo, ali lahko zakonec razpolaga s tem premoženjem, kar pomeni, da ni nujno, da dejansko z njim tudi razpolaga (na primer, da nepremičnino oddaja v najem). Dovolj je torej, da takšna sredstva obstajajo, ne pa, ali zakonec od njih dejansko prejema plodove, ki mu omogočajo preživljanje. 

Kolikšno preživnino lahko zahteva upravičenec oziroma kako in po kakšnih kriterijih se določa višina? 

Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca. Določi se v mesečnem znesku in za naprej ter se lahko zahteva od dneva vložitve tožbe, s katero je bila zahtevana preživnina. Izjemoma se preživnina lahko določi v enkratnem znesku ali na drug način, če opravičujejo posebni razlogi. Uskladi se enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji. 

Preživnina ne sme bistveno poslabšati položaja upravičenca, ki bi ga imel, če bi prejemal preživnino vnaprej v mesečnih zneskih, niti ne sme biti preveliko breme za zavezanca. Med potrebe upravičenca spadajo predvsem stroški hrane, obleke obutve, bivanjski stroški, stroški najemnine in podobno. Preživnina mora kriti potrebne stroške za dostojno preživetje, pri čemer je bistveno, da se presojajo tudi nekatere osebne okoliščine upravičenca, kot je recimo njegovo zdravstveno stanje. Preživnina zakonca ni namenjena ohranjanju standarda, ki ga je upravičenec užival v času trajanja zakonske zveze, obenem pa njena višina ne sme biti takšna, da bi podpirala neaktivnost upravičenca pri zagotavljanju lastnih virov preživetja. 

Pri presoji zmožnosti zavezanca pa se presojajo vse njegove materialne in pridobitvene zmožnosti. Upoštevajo se tudi preživninske obveznosti do otrok, ki so prednostne, in višina preživnine prav tako ne sme ogroziti zavezančevega lastnega preživljanja. 

Ali mora nekdanji zakonec po razvezi aktivno iskati zaposlitev oziroma svoj lasten vir dohodka? 

Preživnina pripada le nepreskrbljenemu zakoncu, ki nima sredstev za preživljanje in ni zaposlen brez svoje krivde, kar narekuje njegovo aktivno ravnanje v smeri zagotavljanja lastnih sredstev oziroma prihodkov. Sodišče presoja delovno zmožnost in pridobitveno sposobnost posameznika glede na njegove osebne okoliščine (zdravje, starost, izobrazba in podobno). 

Kdaj pa preneha pravica do preživnine zakoncu? 

Pravica do preživnine preneha, če razvezani zakonec, ki jo je prejemal, pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, če sklene novo zakonsko zvezo ali če živi v zunajzakonski skupnosti. 

Med razvezanima zakoncema ni obveznosti preživljanja, če bi bilo s tem ogroženo njuno lastno preživljanje ali preživljanje otrok. 

Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca. 

Koliko je tovrstnih primerov v praksi in kakšni so zneski preživnin za zakonce po vaših podatkih oziroma izkušnjah? 

Glede na število primerov ti postopki niso posebej izstopajoči. O nekakšni običajni višini preživnine pa je težko govoriti, saj je že iz opisa določanja višine preživnine razvidno, da so kriteriji vezani na konkretne dejanske okoliščine, ki so osebne narave. 

Če bi še kaj izpostavili glede preživljanja zakonca, prosim. 

Če obstajajo pogoji, lahko ob razvezi zakonske zveze vsak od zakoncev poleg plačila preživnine zahteva, da mu drugi zakonec prepusti v uporabo celo ali del stanovanja, v katerem skupaj živita ali sta živela. Sodišče odloči o prepustitvi stanovanja v uporabo zakoncu, če tako zahtevajo koristi otrok, upoštevajo pa se tudi stanovanjske potrebe zakoncev in njuni upravičeni interesi. 

Če je ob razvezi le eden od zakoncev lastnik ali imetnik stavbne pravice ali pravice do užitka ali rabe na zemljišču, na katerem je stanovanje, ali je le eden od zakoncev etažni lastnik stanovanja ali upravičenec služnosti stanovanja ali navedene pravice pripadajo enemu izmed zakoncev skupaj s tretjo osebo, sodišče stanovanje v celoti ali delno dodeli v uporabo drugemu zakoncu samo, če nima drugega primernega stanovanja ter če bi zaradi zavrnitve njegovega zahtevka nastal izjemno težak življenjski položaj zanj in za otroke. 

Dodelitev stanovanja v uporabo traja le določen čas (šest mesecev z možnostjo podaljšanja) – kar je za čas, ki je potreben, da se zakonec in otroci vživijo v nov položaj in si uredijo življenjske razmere. Zakonec je za uporabo stanovanja dolžan plačevati uporabnino, ki jo določi sodišče. 

V SORODNIH ČLANKIH LAHKO PREBERETE VSE O PREDPOROČNI POGODBI, DELITVI PREMOŽENJA OB LOČITVI ...