V celotnem letu 2023 bo skupni znesek izplačanih socialnih transferjev, kar vključuje denarno socialno pomoč, izredno denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, pogrebnino in posmrtnino, znašal približno 330 milijonov evrov. Za denarne socialne pomoči bo izplačanih okvirno 245 milijonov evrov, za otroški dodatek, ki ga bo mesečno prejelo povprečno okoli 190.650 družin ali 325.800 otrok, pa 268 milijonov evrov. V letu 2024 bo predvidoma prejemnikov denarne socialne pomoči povprečno mesečno 47.447 samskih oseb oziroma družin, za kar je predvidenih 235,9 milijona evrov. Predvideva se približno enako število upravičencev do otroškega dodatka kot v letu 2023, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Bistvene spremembe, ki so povišale prejemke na področju socialnih transferjev v letu 2023, so bile:

- S 1. februarjem so se za 10,3 odstotka uskladile meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca, državne štipendije in subvencije šolske prehrane. 

- S 1. marcem se je za 10,3 odstotka izvedla uskladitev osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je podlaga za izračun meje osnovnega preživetja za denarno socialno pomoč. Posledično sta se zvišala dodeljena denarna socialna pomoč in varstveni dodatek ter zneski pogrebnine, posmrtnine in izredne denarne socialne pomoči ter prag za upravičenost do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in posmrtnine. 

- S 1. marcem se je za 10,3 odstotka izvedla uskladitev zneskov otroškega dodatka in državne štipendije. 

- S 1. aprilom se je zaradi uskladitve v skladu s Stanovanjskim zakonom izvedla uskladitev subvencij neprofitne najemnine.

Dodatno pomoč v obliki izrednih denarnih transferjev so predvideli po avgustovskih poplavah in zemeljskih plazovih. Samska oseba lahko prejme največ 4918,64, štiričlanska družina 11.466 in par brez otrok 7622,30 evra. Vsi, ki so izgubili streho nad glavo oziroma je njihovo domovanje neprimerno za bivanje, lahko dobijo izredno denarno pomoč za kritje najemnine najetega stanovanja, in sicer samska oseba največ 1405,33, štiričlanska družina 3275,99 in par brez otrok 2177,79 evra. Na voljo je subvencija tržne najemnine za vse, ki so utrpeli škodo na svoji nepremičnini. Prav tako lahko sporočijo zmanjšanje vrednosti nepremičnine za vnovično določanje višine že odobrenih socialnih letnih pravic in lahko zaprosijo za brezplačen vrtec in šolsko prehrano do konca leta.   

Od oktobra 2022 do marca 2023 je bilo po Zakonu o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva iz upoštevanja pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka izvzeto premoženje, razen prihrankov nad določeno mejo in vrednostnih papirjev. Posledično se je povečalo število upravičencev do varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči. Sicer pa v letu 2023 ni bilo zakonskih sprememb, ki bi vplivale na prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, razen izrednih ukrepov zaradi poplav. V letu 2023 je bilo še uvedeno, da so od septembra dalje učenci osnovne šole, katerih družina spada v četrti dohodkovni razred, upravičeni do subvencije kosila. 

V prihajajočem letu 2024 je načrtovanih več sprememb, bistveno pa je, da se bodo socialni transferji uskladili z inflacijo. Poleg tega so načrtovane prilagoditve, ki so po pojasnilih pristojnih usmerjene v izboljšanje učinkovitosti socialnih transferjev in storitev ter v zagotavljanje bolj pravične porazdelitve javnih sredstev med državljani. Po napovedih ministrstva so predvideni:  

- Uskladitev transferjev s stroški življenja. Socialni transferji se bodo s 1. marcem 2024 uskladili za 100 odstotkov, kar pomeni, da bodo prilagojeni glede na rast življenjskih stroškov. 

- Zasledovanje načela "socialni transferji in storitve sledijo potrebam ljudi". Namen je, da so socialne pravice iz javnih sredstev ciljno usmerjene in učinkovito naslavljajo materialno revščino. 

- Povečanje ozaveščenosti in obveščenosti o socialnovarstvenih prejemkih. Cilj je bolje informirati državljane o pravicah in obveznostih z namenom vzpostavitve bolj enotnega in pravičnega sistema. 

- Spodbujanje ključne vloge centrov za socialno delo. Predvidenega je več terenskega dela in povezovanje z nevladnimi organizacijami, da bi zagotovili podporo vsem v stiski. 

- Preverjanje pogojev za prejemanje varstvenega dodatka. Preučili bodo možnost, da bi centri za socialno delo avtomatsko preverjali pogoje za nadaljnje prejemanje varstvenega dodatka, kar bi poenostavilo postopke in izboljšalo dostopnost. 

- Sprememba v zdravstvenem zavarovanju. Uvedba obveznega zdravstvenega prispevka, ki nadomešča dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pomeni, da bo pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zamenjana z pravico do plačila obveznega zdravstvenega prispevka. 

Kje je še prostor za izboljšave?

Sistem socialnih transferjev v Sloveniji je po ocenah ministrstva učinkovit za zmanjševanje revščine, a se hkrati zavedajo, da seveda obstajajo možnosti za izboljšave. Opažajo denimo, da se določene ranljive skupine, kot so starejše ženske, nizko izobraženi starejši, brezposelni in invalidi, še vedno soočajo z visokim tveganjem revščine. Nekateri starejši se ne odločajo za uveljavljanje pravice do varstvenega dodatka zaradi nepoznavanja pravic, nezaupanja ali zahtev po dogovoru o preživljanju. Izziv predstavlja tudi visok delež dolgotrajnih upravičencev do socialne pomoči, ki so sicer sposobni za delo, kar kaže na potrebo po bolj ciljanih in kratkoročnih ukrepih za pomoč zmožnim za delo. 

Socialni transferji so finančna pomoč ali storitve, ki jih država ali druge javne institucije nudijo posameznikom ali družinam z namenom zagotavljanja socialne varnosti in zmanjševanja revščine. Gre za denarne prejemke in storitve za upravičence, ki med drugim vključujejo socialno pomoč, nadomestila za primer brezposelnosti, otroške dodatke, pokojnine, štipendije, subvencije za denimo najemnine, plačilo vrtca, šolske prehrane, olajšave, nižje cene javnega prevoza, dolgotrajna oskrba, plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja, pomoči pri iskanju zaposlitve in vključevanju na trg dela. Namen je zmanjšati ekonomske in socialne neenakosti ter zagotoviti, da imajo vsi dostop do osnovnih storitev in minimalnega življenjskega standarda.

Brez socialnih transferjev in pokojnin bi bila stopnja tveganja revščine precej višja. Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi bila stopnja tveganja revščine čez 20 odstotkov. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine zvišala na okoli 40 odstotkov, kažejo izračuni, so izpostavili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Dodatno skuša država zagotavljati dostojen življenjski standard in zaščititi najbolj ranljive z zakonsko določeno minimalno plačo. Od leta 2021 se določa glede na življenjske stroške s ciljem uravnoteženja dohodkov delovno aktivnih in neaktivnih oseb ter enakopravnejšo in pravičnejšo obravnavo vseh zaposlenih. Znesek se ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin, gibanja plač, gospodarskih razmer oziroma gospodarske rasti in gibanja zaposlenosti določi v razponu med 120 in 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov z navezavo na davčne predpise, ki omogočajo določitev bruto zneska minimalne plače. Za leto 2023 znaša 1203,36 evra, koliko bo v letu 2024, pa bo znano po posvetih ministra s socialnimi partnerji in po tem, ko bodo znani vsi potrebni podatki za uskladitev minimalne plače.