"Brezdomci, ki spijo na ulici, matere, ki se odrekajo obrokom, da bi zaslužile več za svoje otroke, upokojenci, ki iščejo plastenke po smetnjakih. Čeprav je Nemčija ena najbogatejših držav na svetu, je 13,8 milijona njenih prebivalcev na robu revščine oziroma živi v revščini. To so podatki iz aktualnega letnega poročila o revščini nemške krovne organizacije dobrodelnih društev, ki se ukvarjajo s socialnim in zdravstvenim varstvom (Deutscher Paritätischer Wohlfahrtsverband). In nemška vlada v svojem poročilu o revščini ugotavlja vse večji prepad med bogatimi in revnimi," poroča spletna stran Deutsche Welle.

To ne pomeni, da ljudje v Nemčiji umirajo od lakote ali mraza, ker jim nihče ne pomaga, ali da umirajo zaradi bolezni, ker nimajo dostopa do zdravstvene oskrbe. V sociologiji obstaja razlika med absolutno revščino, ko ljudje ne morejo zadovoljiti svojih osnovnih potreb, in relativno revščino, ki se meri s povprečnimi življenjskimi pogoji družbe, dodajajo.

Neenakomerna porazdelitev bogastva 

Na svetovni lestvici je bila Nemčija lani po bogastvu na 20. mestu. Kriterij je bruto domači proizvod na prebivalca. V Nemčiji znaša 52.172 evrov. Na prvem mestu je Luksemburg s 139.978 evri na prebivalca. Deset najrevnejših držav na svetu se nahaja v Afriki, najrevnejša država pa je Burundi z 278 evri bruto domačega proizvoda na leto na prebivalca.

Revščina – opredelitev

Medtem ko v najrevnejših državah sveta ljudje običajno živijo v absolutni revščini, so ljudje v Evropi na splošno prizadeti zaradi relativne revščine. Spopadati se morajo z znatnimi materialnimi omejitvami. V Evropski uniji je nekdo, ki ima manj kot 60 odstotkov povprečnega mesečnega razpoložljivega dohodka, v nevarnosti revščine ali že revež. In kdor ima manj kot 50 odstotkov povprečnega dohodka, je zelo reven.

Po teh merilih so revni v Nemčiji samski ljudje, ki prejmejo manj kot 1148 evrov na mesec, matere samohranilke z majhnim otrokom, ki razpolagajo z manj kot 1492 evri, in starši z dvema otrokoma, ki imajo dohodek nižji od 2410 evrov. 

Nemčija se opredeljuje kot socialna država, tako kot Slovenija. Tisti, ki se ne zaposlijo ali so nezmožni za delo in nimajo drugih dohodkov, prejemajo osnovno socialno pomoč. Ta pomoč je namenjena kritju življenjskih stroškov, stroške najemnine, ogrevanja, tople vode in zdravstvenega zavarovanja pa krije država. Leta 2020 je v Nemčiji pomoč prejelo 5,3 milijona ljudi.

Samski in starši samohranilci prejmejo 449 evrov na mesec, od tega morajo plačati hrano, oblačila, higienske pripomočke, internet, telefon in elektriko. Če v skupnosti živita dva prejemnika pomoči, prejme vsak po 404 evre. Za vsakega otroka, odvisno od starosti, dobite od 285 do 376 evrov, poroča DW.

Koliko je potrebno za dostojno življenje?

Organizacije, ki pomagajo revnim, nenehno trdijo, da osnovna socialna pomoč ne preprečuje revščine in ni dovolj, da bi prejemnik polno sodeloval v družbenem življenju. Nemška vlada namerava z letom 2023 povečati pomoč. Takrat bo osnovna pomoč znašala 502 evra na osebo. A Christoph Butterwegge, sociolog, ki se ukvarja z revščino, meni, da to ne bo dovolj. Ocenjuje, da je 650 evrov minimalni znesek, ki bi zagotovil dostojno življenje in normalno, zdravo prehrano.

Višina socialne pomoči je res rezultat natančnega izračuna. Za hrano se zaračuna pet evrov na dan na osebo. "Zato revna gospodinjstva pogosto kupujejo manj hrane ali kupujejo živila slabše kakovosti," pravi lanska analiza fundacije Heinrich Böll. Ta fundacija, ki je blizu nemški politični stranki Zeleni, v tem kontekstu uporablja izraz prehranska revščina.

Pri nas je tako, da se na humanitarne organizacije obrača vse več zaposlenih. Več o tem v spodnjem članku. 

Tudi upokojencem je težko

Inflacija stvari poslabšuje, zato so ogroženi tudi tisti, ki do sedaj niso potrebovali pomoči. Vse več je tistih, ki ne morejo plačati podražitev kruha, mleka, zelenjave in sadja. To se vidi tudi na 960 krajih v Nemčiji, kjer organizacija Tafel zbira in razdeljuje živila, ki so uporabna, a bi jim kmalu potekel rok uporabe. Leta 2020 je te storitve uporabljalo 1,1 milijona ljudi, sedaj pa jih je že dva milijona.

Revščina vedno bolj hromi starejše ljudi. Pokojnine so premajhne. Ženske so bolj prizadete kot moški, saj so pogosto delale s krajšim delovnim časom in so bile plačane manj. Ena študija fundacije Bertelsmann napoveduje, da bo leta 2036 približno 20 odstotkov upokojencev v starosti prizadela revščina.

Skrita revščina: Ker jih je sram poiskati pomoč

Lahko pa upokojenci, ki imajo nizko pokojnino, uveljavljajo pomoč iz osnovne socialne varnosti, tako kot ljudje, ki delajo, vendar imajo dohodek pod določeno mejo ali delajo s krajšim delovnim časom, ker vzgajajo otroke. A mnogim je neprijetno prositi za pomoč. Rezultati različnih raziskav kažejo, da skoraj dve tretjini tistih, ki bi bili upravičeni do dodatne socialne pomoči, tega ne storijo zaradi sramu. Upokojenci skušajo najti zaposlitev vsaj za nekaj ur ali en dan v tednu. Drugi zbirajo plastenke v zabojnikih, da zaslužijo kakšen evro.

Tudi v Nemčiji tako kot v Sloveniji raste število državljanov, ki delajo, a njihova plača ne zadošča za osnovne potrebe. So pa pred kratkim zvišali minimalno urno postavko na 12 evrov, kar pomeni, da ima samska oseba, ki dela polni delovni čas, na razpolago 1480 evrov. Nominalno je to nad pragom revščine, a inflacija ta znesek razvrednoti. Ta problem je na primer študentom dobro znan. Če živijo od študentskega kredita, ta znaša največ 934 evrov na mesec – vključno s subvencijo najemnine in zdravstvenim zavarovanjem. To je precej pod pragom relativne revščine v Nemčiji.

Izboljšanja ni na obzorju

Nemška vlada bo za ublažitev posledic rasti cen energije namenila 200 milijard evrov. A to ne bo pokrilo vseh dodatnih stroškov, inflacija pa bo po napovedih poznavalcev ostala na visoki ravni. To bodo občutili predvsem tisti, ki nimajo finančnih rezerv ali prihrankov.