Davčni observatorij EU je v ponedeljek sporočil, da bi morale vlade odpreti novo fronto v mednarodnem boju proti davčnim utajam s svetovnim minimalnim davkom za milijarderje, s katerim bi lahko letno zbrali 250 milijard dolarjev, kar je 236,5 milijarde evrov. Poudarjajo, da bi lahko obdavčili 2700 milijarderjev po vsem svetu, in sicer z globalnim davkom v višini 2 odstotkov. 

Trenutno milijarderji dejansko plačujejo veliko manj osebnih davkov kot drugi davkoplačevalci s skromnejšimi sredstvi, saj lahko svoje premoženje shranijo v slamnata podjetja, ki jih varujejo pred dohodnino, je skupina navedla v svojem poročilu o svetovni davčni utaji za leto 2024. "Po našem mnenju je to težko upravičiti, saj to ogroža trajnost davčnih sistemov in družbeno sprejemljivost obdavčitve," je novinarjem povedal direktor observatorija Gabriel Zucman.

Po ocenah observatorija naj bi osebni davek milijarderjev v Združenih državah Amerike znašal skoraj 0,5 odstotka, v Franciji, kjer so sicer davki visoki, pa so bogataši celo neobdavčeni. 

Vse večja premoženjska neenakost v nekaterih državah spodbuja pozive, naj najbogatejši državljani prevzamejo večji del davčnega bremena, saj se javne finance spopadajo s staranjem prebivalstva, velikimi potrebami po financiranju energetskega prehoda in dolgom, ki je nastal med pandemijo, poroča ameriška spletna stran CNN.

Proračun ameriškega predsednika Joeja Bidena za leto 2024 je vključeval načrte za 25-odstotni minimalni davek za 0,01 odstotka najbogatejših, vendar je ta predlog od takrat padel v vodo, saj so se zakonodajalci v Washingtonu ukvarjali z grožnjo zaprtja vlade in bližajočimi se roki financiranja. Čeprav bi usklajeno mednarodno prizadevanje za obdavčitev milijarderjev lahko trajalo več let, davčni observatorij EU opozarja na uspehe vlad, ki so skorajda odpravile bančno tajnost in zmanjšale možnosti multinacionalk za preusmeritev dobička v države z nizkimi davki.

'Naslednji logičen korak je, da to logiko uporabimo tudi za milijarderje in ne le za multinacionalke'

Po ocenah observatorija se je z uvedbo samodejne izmenjave informacij o računih leta 2018 količina premoženja v davčnih oazah zmanjšala za trikrat.

Sporazum med 140 državami iz leta 2021 bo omejil možnosti multinacionalk, da zmanjšajo davke z rezervacijo dobičkov v državah z nizkimi davki, saj bo od naslednjega leta določil globalno 15-odstotno spodnjo mejo obdavčitve dohodkov pravnih oseb. "Nekaj, za kar so mnogi mislili, da je nemogoče, zdaj vemo, da je dejansko mogoče narediti," je dejal Zucman. "Naslednji logičen korak je, da to logiko uporabimo tudi za milijarderje in ne le za multinacionalke."

Ker ni širokega mednarodnega prizadevanja za uvedbo minimalnega davka za milijarderje, bi lahko po Zucmanovih besedah "koalicija voljnih držav" enostransko prevzela pobudo.

Čeprav sta ukinitev bančne tajnosti in minimalni davek na dohodek pravnih oseb v veliki meri končala desetletja trajajoče tekmovanje med državami glede davčnih stopenj, v poročilu piše, da ostajajo številne možnosti za zmanjšanje davčnih računov. Bogati na primer vse pogosteje investirajo premoženje v nepremičnine namesto na račune v tujini, podjetja pa lahko izkoristijo vrzeli v 15-odstotnem minimalnem davku od dohodkov pravnih oseb.

Vir: CNN