Ste tudi vi med tistimi, ki so prepričani, da bi vam zagotovo kaj oziroma več ostalo, če bi imeli višjo plačo? Si mislite, da če bi imeli enkrat višjo plačo, da bi pa potem gotovo najmanj polovico plače dali na stran? No, potem gotovo niste edini. Tako kot po vsej verjetnosti ne bi bili edini, da bi potem ob povišanju plače ugotovili, da se ni kaj dosti spremenilo in da še vedno ne uspete kaj dosti dati na stran.

Zakaj je temu tako?

To si najlažje pogledamo na primeru, ko iz statusa študenta v nekaj letih preidemo na redno zaposlitev s povprečno plačo.

Če nam je sprva rabljen avto v vrednosti 1000 evrov čisto dobro služil, se kaj hitro začnemo spogledovati z boljšim, s tistim za 10.000 evrov ali več in po možnosti zanj najamemo lizing ali kredit.

Če smo se bili vajeni prehranjevati s študentskimi boni, veliko kuhali doma ali pa jedli pri starših, da smo čim več prihranili, to nadomestimo s prehranjevanjem v restavracijah in polnjenjem hladilnika, ne glede na to, ali dejansko potrebujemo toliko hrane (o tem ne razmišljamo).

In če smo živeli v podnajemu, po možnosti s kakšnim cimrom ali več njimi in si delili stroške bivanja, se kaj hitro želimo preseliti v veliko stanovanje ali hišo. Rečemo si: "Zakaj bi se nečemu odrekal, ko pa imam to lahko že danes?" Dovolj je bilo odrekanja v študentskih letih ali pa v času, ko smo imeli nižje prihodke. In o tem, kaj bo, če bo, bomo razmišljali takrat, ko (če) do tega pride.

In tako kljub višjim prihodkom z denarjem delamo tako, kot smo delovali do danes. Vse v večini porabimo in za porabo tudi hitro najdemo razlog, vse dokler se nam bodisi ne zgodi nekaj nepričakovanega, kar nas pošteno pretrese in zamaje našo finančno situacijo, ali pa se enostavno ob skrbi za našo prihodnost odločimo vzpostaviti nadzor nad svojim denarjem in si rečemo, da res ne želimo (več) živeti od plače do plače.

Trije ključne koraki za vzpostavitev nadzora, pri čemer ne boste nič trpeli

1. KORAK: NAJPREJ MORAMO VEDETI, KJE SMO DANES

Brez tega nikakor ne bo šlo. To najlažje in najhitreje naredimo na način, da si najprej pripravimo tabelo (lahko na list papirja, v Excelu ali kakšnem drugem programu ... ), v katero vnesemo glavne kategorije, kot so bivanje, hrana, prevoz, dopust, otroci, darila, oblačila itn. 

Odpremo mobilno/spletno banko ali pa kar bančne izpiske v fizični obliki in preverimo promet za zadnjih šest mesecev. Ko bomo tako pregledovali postavko za postavko, je ključno, da jih sproti razporejamo v prej navedene kategorije. Po mesecu, dveh, treh bomo počasi začeli dobivati vpogled v našo finančno sliko in kaj hitro bomo videli, katera izmed kategorij preveč izstopa in bo treba porabo zmanjšati.

Pa ne samo to, za vse tiste dvige na bankomatih si bomo začeli kravžljati možgančke, saj se ne bomo spomnili, kaj smo s tisto gotovino kupili.

2. KORAK: PORABO NAČRTUJEMO VNAPREJ

To, da smo pogledali, kam je šel denar v preteklosti, je zgolj osnova za to, da lahko preidemo v nadgradnjo – v načrtovanje porabe, saj bomo vedeli, kateri stroški so tisti fiksni, na katere ne moremo vplivati in kateri so tisti, ki niso nujno potrebni.

Super je, da vzpostavimo nekakšen ritual in gremo vsakega zadnjega v mesecu skozi prej določene kategorije in se vprašamo, koliko potrebujemo za hrano, bivanje, prevoz in podobno za mesec, ki je pred nami. S tem si določimo okvirje, katerih vsota mora znašati manj, kot znašajo naši prihodki. Ja, to je zelo pomembno! Da imamo v mislih potreben odmik, ki znaša najmanj deset odstotkov naše plače ali celo več. Na ta način bomo imeli veliko več možnosti, da kaj prihranimo.

3. KORAK: SPROTI SPREMLJAMO, KJE SMO

Ko imamo pripravljeno porabo za naprej, je potreben le še sproten nadzor nad tem, da se gibljemo znotraj določenih okvirjev. Kaj točno to pomeni? Da vsako porabo sproti zapišemo in preverimo, koliko nam je znotraj dotične kategorije še ostalo za tekoči mesec. V kolikor tega ne bomo delali sproti, bomo kaj hitro prekoračili okvir in porabili več, kot je potrebno.

Koraki so jasni, kaj zdaj?

Če si priznamo ali ne, v kolikor se ne bomo naučili vzpostaviti nadzora nad manjšo količino denarja, ga tudi nad večjo ne bomo imeli, tako kot bomo težko vodili podjetje s sto zaposlenimi, če do danes nismo vodili vsaj deset zaposlenih.

Pozabimo torej na to, kaj bi lahko bilo, če bi bilo, in se osredotočimo na to, kje smo danes in kako bomo to optimizirali. Pri tem niti ni pomembno, katerega v mesecu smo, in še manj, ali smo že prejeli plačo ali ne. Ne glede na višino naših prihodkov je ključno, da se zavedamo, da smo mi tisti, ki moramo imeti nadzor nad denarjem in da porabe ne smemo prepuščati našemu razpoloženju, željam in trenutnim potrebam.

Korak ena je tisti prvi, ki se ga morate lotiti še danes, v kolikor želite v svoje življenje čimprej vpeljati spremembe. Tiste pozitivne, ko boste začutili, kako super občutek je, ko imate svoj denar pod nadzorom in da lahko iz tega, kar imate, naredite več.

Avtorica teksta je finančna mentorica Ana Vezovišek, mag.