Koliko prihrankov bi morali imeti glede na starost (20, 30, 40, 50 let)

Vprašanje, koliko bi morali imeti prihranjenega glede na starost, je eno tistih, ki si ga večina zastavi prepozno. Pogosto šele takrat, ko ugotovijo, da kljub rednim prihodkom nimajo skoraj nič na strani.

Na Cekin.si smo že pisali o tem, koliko bi morali mesečno privarčevati glede na plačo in zakaj marsikomu denar preprosto "izpuhti". Prav zato je smiselno pogledati še širšo sliko: kako se prihranki običajno gradijo skozi življenje – in kje bi morali biti v posameznem obdobju.

Če še ne veste, koliko bi morali mesečno dajati na stran, preverite: koliko bi morali privarčevati glede na plačo?

V zgodnjih dvajsetih večina še ne razpolaga z visokimi prihodki. Pogosto gre za študentsko delo, prve zaposlitve ali negotove pogodbe. Zato ni realno pričakovati visokih prihrankov.

Ključno v tem obdobju ni, da imate na računu tisoče evrov, ampak da razvijete navado varčevanja. Tudi manjši zneski – 50 ali 100 evrov na mesec – lahko s časom ustvarijo konkretno razliko.

Največja napaka v tem obdobju je prepričanje, da je za varčevanje "še čas". Ravno obratno: čim prej začnete, tem manj vas kasneje stane doseganje finančne stabilnosti.

Trideseta prinesejo več stabilnosti – a tudi več odgovornosti. Najemnine ali krediti, družina, avtomobil in višji življenjski stroški hitro pojedo velik del prihodkov.

Na tej točki bi morali imeti že nekaj resnih prihrankov. Ne zaradi "cilja", ampak zaradi varnosti. Finančni strokovnjaki pogosto kot osnovo priporočajo varnostni sklad, ki pokrije več mesecev stroškov.

Koliko dejansko znašajo ti stroški v praksi, preverite v članku - koliko stane življenje v Sloveniji?

Če pri 30 letih nimate nič na strani, to še ni katastrofa – je pa signal, da je čas za spremembo.

Pri štiridesetih se razlike med ljudmi hitro povečajo. Nekateri imajo že urejene finance, lastniško stanovanje in varnostno rezervo, drugi pa živijo iz meseca v mesec.

Na Cekin.si smo že večkrat opozorili, da višja plača sama po sebi ne pomeni več finančne varnosti. Pogosto se zgodi, da z rastjo prihodkov raste tudi poraba. Dobro je razumeti, zakaj zmanjka denarja tudi pri višji plači. 

V tem obdobju bi morali imeti jasno strukturo:

- varnostni sklad,

- redno varčevanje,

- dolgoročne cilje.

Če tega ni, postane finančni pritisk hitro zelo konkreten.

Petdeseta so obdobje, ko bi morali imeti občutek nadzora. Ne nujno popolne finančne svobode, ampak vsaj stabilnost.

Če do tega obdobja niste uspeli graditi prihrankov, postane to zelo težko nadoknaditi, saj je čas do upokojitve krajši.

Po drugi strani pa so prav tukaj razlike največje. Nekateri imajo že precejšnje rezerve, drugi pa se še vedno borijo z osnovnimi stroški.

Dober pokazatelj, zakaj prihaja do takšnih razlik, so tudi plačne razlike: zakaj so razlike v plačah tako velike?

Čeprav obstajajo številne formule, univerzalna številka ne obstaja. A obstaja logika, ki se vedno ponavlja:

- pomembneje od višine prihrankov je, da jih sploh imate,

- pomembneje od enkratnih zneskov je rednost,

- pomembneje od višine plače je disciplina.

To zelo jasno pokaže že preprosta primerjava različnih dohodkov: kako izgleda mesec pri 1.000, 1.500 ali 2.500 evrih plače.

Dva človeka z enako plačo lahko namreč živita popolnoma različno finančno življenje.

Največ ljudi naredi isto napako – čakajo.

Na višjo plačo.

Na stabilnejšo službo.

Na "pravi trenutek".

A ta trenutek pogosto nikoli ne pride.

Zato je morda najbolj realen odgovor na vprašanje iz naslova preprost: ne obstaja popoln znesek, ki bi ga morali imeti pri določeni starosti. Obstaja pa jasna razlika med tistimi, ki začnejo pravočasno, in tistimi, ki odlašajo.

Če se ob branju sprašujete, ali ste "med zamudniki" ali "pred drugimi", niste edini. To vprašanje si zastavi skoraj vsak.

V resnici ne gre za tekmovanje z drugimi, ampak za smer. Če danes naredite prvi korak – tudi majhen – ste že pred tistimi, ki še vedno čakajo. In prav ta razlika čez leta postane največja.