Trenutna kriza je oplazila že večino Slovencev. Tudi zaposleni čutijo, da so podražitve konkretne in da morajo spremeniti svoje finančne navade. A kako naj jih spremenijo? Kateri so tisti najbolj osnovni, a nujni koraki, ki jih moramo storiti vsi in prav zdaj? S temi vprašanji smo se odpravili k finančni mentorici Ani Vezovišek, ki je za Cekin.si razkrila tudi, pri katerih stvareh ne smemo varčevati in koliko bi morali vsak mesec nameniti za hrano. 

Najin pogovor seveda ni ostal le pri teh temah. Kmalu boste lahko brali, kako načrtovati mesečno porabo, kako zmanjšati finančni stres in ali se je v trenutnih razmerah smiselno zadolževati. A najprej poglejmo, kot smo že zapisali v uvodu članka, katere finančne odločitve mora sprejeti prav vsak izmed nas – sedaj in takoj. 

Jasno je, da nam je že epidemija pokazala zobe in nam je dala za misliti, pravi Vezoviškova in dodaja, da nam je prav koronakriza razkrila, da v našem življenju obstaja veliko stvari, ki jih sploh ne potrebujemo in lahko brez njih lepo živimo. A takoj, ko je kritično obdobje minilo, smo nenadoma pozabili na vse tisto, kar smo se v času epidemije naučili in smo nemudoma, ko je to bilo mogoče, želeli vse nadoknaditi za nazaj, pravi naša sogovornica. Očitno nam ena lekcija ni bila dovolj, saj je sedaj na obzorju nova. Slednja nam skuša povedati, tako Vezoviškova, da je normalno živeti na način, da racionalno ravnaš s svojim denarjem. Ne gre namreč za to, da se odrekamo in da živimo v finančnem krču, temveč da delamo to, kar bi morali že od prve plače naprej – racionalno upravljati s svojim denarjem.

In kaj pomeni, da racionalno ravnamo s svojim denarjem, nas je zanimalo. "Sama pogosto opažam, in sicer dnevno in na konkretnih primerih proračunov, da ljudje zapravljamo preveč – za avtomobile, za hrano, za bivanje. V osnovi imamo tri glavne kategorije, v katere damo največ denarja. In če v njih damo preveč, potem enostavno zmanjka za druge obveznosti. Poglejmo na primeru: imamo na razpolago 100 odstotkov. Ni pomembno, ali je teh 100 odstotkov 1000 evrov ali 2000 ... Vedno imamo na razpolago 100 odstotkov. Če tukaj zgrešimo na način, da samo za bivanje damo več (priporočilo za bivanje znaša 30 odstotkov), smo tukaj že šli čez," je dejala in dodala, da je v teh 30 odstotkih kredit ali najemnina ter tudi stroški položnic. "Ko gre človek preračunavat, si reče, da za ta denar ne bo nič dobil. Glede na razmere res ne dobimo veliko, a tudi sedaj ne dobimo veliko, čeprav veliko plačujemo. Moramo pa se zavedati, da če gremo čez ta rob, nam bo slej ko prej zmanjkalo drugje – ali bodo otroci trpeli ali bo hrana trpela, bo prevoz trpel ... skratka, nekje drugje se zruši," pravi finančna mentorica. 

In kaj torej svetuje, glede na to, da so najemnine že tako visoke, da nekateri od svoje plače zanjo trgajo 70 in več odstotkov, zneski na položnicah pa naraščajo? Vezoviškova nam odgovarja, da smo se navadili, da kar vsi živimo v Ljubljani. Pri čemer pa ne vzamemo v obzir, da so drugje cene popolnoma drugačne. Sicer so tudi v drugih slovenskih mestih šle cene bivanja gor, a še vedno obstajajo nizke oz. primerne najemnine. "Tukaj je samo vprašanje te naše komoditete in tega, kaj smo mi pripravljeni spremeniti," nam pove in pravi, da je javni prevoz do Ljubljane vzpostavljen in da lahko razmislimo tudi o tem, da spremenimo mesto bivanja. 

Pri tem nam predstavi še en primer nesmisla, ki ga ljudje tako radi počnemo: kljub temu, da se iz istega kraja na delo vozijo štirje sodelavci, gredo vsak s svojim avtomobilom. Pa res mora biti tako? Saj je vsakomur jasno, da gre za neracionalno ravnanje in razmetavanje z denarjem. 

Kaj je tisto, pri čemer ne smemo varčevati? 

Jasno pa je, da v življenju posameznika in družine obstajajo stvari, pri katerih ne smemo varčevati. Katere stvari so to, smo vprašali našo sogovornico, ki že v prvem stavku potrdi našo domnevo. "Definitivno ne smemo varčevati na zdravju," pove in doda, da nekateri resnično gredo v take skrajnosti in morda celo odpovedujejo dodatna zavarovanja. 

Kje imamo veliko rezerve? Pri hrani.

So pa kategorije, kjer se lahko "igramo". Zagotovo je hrana tista, kjer imamo veliko rezerve. Po izkušnjah naše sogovornice na hrano sicer zelo veliko damo in je še več odvržemo v smeti, a vse to le zaradi tega, ker se napačno lotevamo nakupovanja. Nakupovanja hrane se lotevamo čustveno – gremo lačni v trgovino, kupujemo zelo impulzivno, naberemo bistveno več izdelkov, kot jih v resnici potrebujemo ...

Zato se nakupovanja hrane moramo lotiti razumsko, kar pomeni načrtovano. "Vse, kar je načrtovano, je razumsko. Poznam ljudi, ki so pri hrani zelo gospodarni. Dejansko načrtujejo jedilnik za en teden vnaprej in temu primerno tudi kupijo hrano. Ne hodijo petkrat na teden v trgovino – to so vse minusi, ki jih konec meseca zelo lepo vidimo na računu," pravi in dodaja, da je dobra organizacija ključnega pomena. Treba je tudi raziskati, kje nakupovati in katere blagovne znamke so ugodne. Blagovne znamke določenih trgovcev niso bistveno slabše od nekih drugih blagovnih znamk. "Še posebej, če se zavedamo, da gre nemalokrat za istega proizvajalca, le znamka je druga. To velja tudi pri oblačilih," nam je zaupala. 

Torej opustiti moramo stara prepričanja: da nečesa ne bom kupil le zato, ker verjamem, da so ti izdelki za reveže. "Izstopimo že enkrat iz tega in izkoristimo vse prednosti določenih izdelkov," pozove Vezoviškova, ki nam razkrije, da sama zelo rada primerja cene in opazuje, za koliko so se izdelki podražili. "Če spremljamo in res kupimo blagovne znamke, potem nismo na šestih evrih za olje, kakor so pred časom razlagali. Ampak so cene nižje," pravi in opozori, da bi morali potrošniki vsakič, ko bi se odločali, ali naj kupijo izdelke v akciji, izračunati, ali se jim to splača. Če trgovec prodaja tri izdelke za ceno dveh, potem je treba izračunati, koliko nas v tem primeru stane en izdelek. Šele tako smo lahko zares prepričani, ali imamo od tega nakupa kaj koristi. 

Opozori nas tudi na kupone in akcije trgovcev. Ko vidimo, da ponujajo 20- ali 30-odstotno znižanje, takrat se zagotovo splača kupiti stvari, ki stanejo sicer več in imajo daljši rok trajanja. Tako lahko kupimo pakete mleka, pralne praške ... "Se pravi, tega ni malo, in če se nakupovanja lotevamo načrtno in spremljamo cene, so prihranki zelo veliki," pravi. 

Koliko na mesec bi za hrano morala nameniti tričlanska družina?

Ob tem pa nam pove, da ima primere tričlanskih družin, ki na mesečni ravni za hrano namenijo 700 evrov. V ta znesek je vključena tudi malica v službi, šolska prehrana otrok pa ne, saj gre ta v kategorijo "otroci" in ne "hrana". 

Sama meni, da je znesek 700 evrov za tričlansko družino občutno pretiran. 

Zato nas je zanimalo, koliko bi za hrano morala nameniti tričlanska družina, ki ima doma otroka prve triade osnovne šole. Vezoviškova nam najprej pove, da so na statistiki za leto 2020 izračunali, da bi morala tričlanska družina za hrano na mesečni ravni nameniti 342. Sama meni, da je ta znesek nerealen. 

"Po mojih informacijah je to nemogoče. Tričlanska družina, tisti, ki so zelo pridni, porabijo okoli 400 evrov. Nekje 100 evrov na teden. Ampak poudarjam, da so zelo pridni in ne obiskujejo restavracij, ker se to zelo hitro pozna na računu. Če gre za štiričlansko družino, smo mimogrede na 500 evrov. Če ne celo več. Ne štejemo malice in kosila v šoli, ker to spada pod kategorijo "otroci", torej posebej. In to so nekje realne številke. Toda: če nekdo porabi 700 evrov, pa je tričlanska družina, potem je to absolutno preveč. Smo imeli štiričlansko družino, kjer je za hrano šlo nad 1000 evrov. To je absolutno preveč. To je bilo praktično razmetavanje z denarjem," nam pove naša sogovornica.  

Nadaljevanje intervjuja s finančno mentorico Ano Vezovišek objavimo v ponedeljek, 7. novembra.