Razbijamo mite: Varčevanje je le za bogate

Mit: Varčevanje je le za bogate

Resnica: Varčevanje NI privilegij bogatih. Je orodje, s katerim postanete finančno stabilni – ne obratno.

Ideja, da je varčevanje smiselno šele, ko zaslužiš "dovolj", je priročna. Omogoča nam, da opravičimo odlašanje in se izognemo neprijetnemu soočenju z lastnimi navadami.

Toda težava je drugje: večina ne-varčevanja ne izhaja iz prenizkih prihodkov, ampak iz mogočne kombinacije psihologije in napačnih pričakovanj.

RAZBIT MIT: Ljudje s povprečnimi prihodki uspešno varčujejo že desetletja.

Tudi 10 evrov na mesec ni "premalo". Ključ je navada, ne znesek.

Če ne moremo ne porabiti 10 evrov, ne bomo čudežno znali privarčevati 200 evrov, ko bo plača višja.

Ko se dohodek poveča, se navadno poveča tudi poraba – temu rečemo inflacija življenjskega sloga.

Pravo vprašanje ni "koliko lahko prihranim?", ampak:

"Kako lahko začnem, četudi z najmanjšim možnim zneskom?"

RAZBIT MIT: Varčevanje ni kazen, ampak način, da prihodnjemu jaz-u damo več svobode.

Ne pomeni življenja na kruhu in vodi. Pomeni, da se odločamo za stvari, ki so nam dolgoročno pomembnejše.

Primer:

Kava zunaj vsak dan = približno 40 evrov na mesec

Rezervni sklad za avto, zdravstvene stroške ali dopust = 40 evrov na mesec

Ni odpovedovanje. Je premikanje prioritet.

RAZBIT MIT: Veliki cilji so sestavljeni iz majhnih delcev. Kapital se kopiči po principu obrestno–obrestnega učinka, ki nagrajuje stalnost, ne višine zneskov.

Mini-računica:

Če vsak mesec prihranite 20 evrov:

v enem letu: 240 evrov

v 5 letih: 1.200 evrov

v 10 letih: 2.400 evrov

(še brez obresti)

Ne bo vas obogatilo, a vam lahko reši dan, ko gre kaj narobe.

RAZBIT MIT: Osnovno varčevanje je preprosto:

1. določiš cilj,

2. izbereš znesek,

3. ustvariš avtomatski prenos,

4. se tega držiš.

Za napredne naložbe pridejo na vrsto drugi koraki, a osnovni varčevalni računi in nujni skladi so enostavni, pregledni in dostopni vsem.

Nekateri varčujejo pri 900 evrov neto. Drugi ne varčujejo niti pri 3.000 evrov.

Razlika je v navadi, ne v prihodkih.

1. Začni z najmanjšim možnim zneskom

Tudi 5–10 evrov je dovolj, da zgradiš navado.

2. Samodejni prenos

Ko gre vsak mesec nekaj na stran, brez razmišljanja, se zgodi čudež: denarja se ne dotakneš, ker ga sploh ne vidiš.

3. Določi mini cilj

"100 evrov rezerve."

"1 odstotek plače na stran."

Majhni cilji gradijo samozavest.

4. Proslavi napredek

Varčevanje je maraton, ne sprint. Utrjevanja navade se veselimo – to motivira.

Varčevanje ni luksuz bogatih.

Je navada, ki bogate ustvarja.

Kdor začne z malim, lahko doseže veliko.

Kdor čaka na popolne pogoje, pa običajno sploh ne začne.

Novice za vas: