Svet za razvoj pri SAZU in Inženirska akademija Slovenije sta posvet pripravila v luči iskanja odgovorov na vprašanje, zakaj Slovenija zaostaja za primerljivimi državami EU. Na posvetu z gospodarstvom decembra lani so ocenili, da država potrebuje bistveno višjo produktivnost in nov razvojni model, ki ga bosta svet in akademija z gospodarstvom in družbo pripravila na podlagi ugotovitev posvetov o kapitalskem trgu, znanju in trajnostnem razvoju, je spomnil zaslužni profesor Peter Glavič.
Za zelo zaskrbljujoče je označil to, da "Slovenija zaostaja za primerljivimi državami EU, EU zaostaja za ZDA, ZDA pa za Kitajsko". Zato je po njegovem mnenju treba ukrepati, med ukrepi pa naštel poplačilo bančnih izbrisancev, financiranje zagonskih podjetij in izvedbo pokojninske reforme. Predlagal je izdajo obveznice za denimo sanacijo po neurjih in poplavah ter stanovanjsko gradnjo. Opozoril je, da se Slovenija izogiba obveznemu pokojninskemu varčevanju. Medtem pa ima Hrvaška enega večjih deležev teh sistemih v EU, ti skladi pa so velik vlagatelj v hrvaško gospodarstvo in regijo.
Natalija Stošicki z ministrstva za finance je povedala, da država že izvaja ukrepe iz strategije razvoja kapitalskega trga. Spomnila je na novelo zakona o financiranju občin, ki omogoča izdajo občinskih obveznic, na uvrstitev države med napredne mejne kapitalske trge, kar je povečalo mednarodno prepoznavnost, ter na izdajo ljudske obveznice.
"Ali bo država šla še v kakšno takšno izdajo, ne morem dati zavez, a ambicije za to so," je dejala. Naštela je še sprejem zakona o individualnih naložbenih računih, na davčnem področju možnost za neobdavčenje alternativnih investicijskih skladov ob izpolnjevanju določenih pogojev ter ukrepe na področju finančnega opismenjevanja.
Ne le za pokojnino, treba je varčevati tudi za zdravstvene izdatke
Ker so pri tem zelo pomembne naložbe v raziskave in razvoj, je Stošicki izrazila pričakovanje, da bo naslednji evropski večletni proračun zastavljen tako, da bo bistveno večji del namen raziskavam, razvoju in inovacijam. Obžalovala je neuspešnost predloga ministrstva za samodejno vključitev zaposlenih v drugi pokojninski steber. Na to, da ni pomembno le varčevanje za pokojnino, temveč tudi za zdravstvene izdatke, pa je ob tem opozoril profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Igor Lončarski.
Pokazal je na neustrezno strukturo dolgoročnega varčevanja prebivalstva in izpostavil potrebo po novem sistemu zaradi staranja. "Tu ne gre samo za pokojninske izdatke, gre tudi za zdravstvene izdatke in dolgotrajno oskrbo. To, da moramo ustvariti nekaj, kaj ima kapitalsko osnovo, iz katere se to lahko pokriva, je naraščajoč izziv," je dejal Lončarski.
Med ukrepi za razvoj kapitalskega trga je omenil še nujnost, da je finančni sistem infrastruktura realnega sektorja ter oblikovanje podpornega okolja za naložbe. Po njegovem bi morala država področje deregulirati. "Regulacija mora biti sorazmerna," je dejal.
Preveč regulacije
S tem je soglašala direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. Evropski bančni sistem je znan po regulaciji, kar niti ni tako slabo. A eden izmed elementov, ki hromi banke v Evropi in v Sloveniji, je količina te regulacije in zmožnost implementacije nacionalnih specifik pri prenosu direktiv. "Če želimo biti globalno konkurenčni v Evropi in Sloveniji, moramo zagotoviti, da je so banke, ki so financerke, globalno konkurenčne, sicer se bodo investicije selile izven Evrope," je opozorila. Zato bi bilo po njenem treba prevetriti regulativo.
Prihranke je treba uporabiti bolj učinkovito
Caprirolo je povedala, da bančni sektor podpira državno strategijo za razvoj kapitalskega trga, nadgraditi pa bi jo bilo treba v smeri, da bo komplementarna temu, kar se dogaja v Evropi. Ukrepi bi morali biti po njenem predvsem povečevanje ponudbe.
"Depoziti gospodinjstev so veliki in zelo skoncentrirani," je dejala in dodala, da bi morali prihranke uporabiti bolj učinkovito. Potrebna je tudi aktivacija institucionalnih vlagateljev. "Reforma pokojninskega sistema lahko poleg davčnih stimulacij odigra ključno vlogo," je dodala. Predlagala je še razmislek o razvoju platforme trgovanja za instrumente s trajnostnimi elementi.
Visoke obdavčitve in nestimulativno davčno okolje
Davčni strokovnjak Ivan Simič je znova opozoril na visoko obdavčitev in na nestimulativno davčno okolje. Po njegovem država potrebuje davčno reformo. Ureditve socialnih prispevkov ne bi spreminjal, premike bi naredil predvsem pri dohodnini. "Dejansko bi morali narediti malo korekcije, potrebujemo predvsem stabilno okolje," je dejal.
Andraž Aš z Ljubljanske borze je med koraki za pospešitev razvoja kapitalskega trga navedel finančno izobraževanje, ustrezno regulativo, ugodno davčno politiko, zaupanje, podporo deležnikov in spodbude.
"Finančni trg je tu zaradi denarja. Če se podjetje ne bo moglo financirati preko kapitalskega trga, ga tam ne bo, če posameznik svojih prihrankov ne bo mogel zanesljivo oplemenititi na dolgi rok, ga verjetno tudi ne bo," je ponazoril. Spomnil je, da borza dosega lepe donose, da se ljudje vračajo in da se zaupanje vlagateljev povečuje. Prihodnost kapitalskega trga pa je po njegovem predvsem v integraciji s tujino.
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV