V zadnjih letih so Nemci znova dokazali, da je njihova kultura finančne discipline izjemno močna. Leta 2024 so zabeležili rekordne stopnje prihrankov in najnižje ravni dolgov v moderni zgodovini, kar potrjuje analiza platforme Blinkist. Kljub inflaciji, negotovostim in upočasnjevanju gospodarstva so gospodinjstva množično zmanjšala potrošnjo ter okrepila svoje finančne rezerve

Podoben trend potrjuje tudi raziskava Deutsche Bank, ki navaja, da so nemška gospodinjstva v prvi polovici leta 2024 povečala vrednost finančnega premoženja na 8,8 bilijona evrov, pri tem pa močno preselila sredstva v donosnejše produkte, predvsem depozite in obrestonosne naložbe. 

Nemci tako že več kot desetletje sodijo med države z najvišjo stopnjo varčevanja na svetu – tudi več kot 20 % razpoložljivega dohodka na leto. 

Zakaj Nemci uspejo privarčevati, tudi ko začnejo pri nič?

1. Stroga finančna disciplina in izogibanje dolgu

Po ugotovitvah Commerzbank več kot 70 % Nemcev redno varčuje, vendar ima le četrtina izdelano dolgoročno investicijsko strategijo. To pa ne pomeni neodgovornega ravnanja – Nemci namreč raje shranjujejo denar v stabilne, nizkotvegane produkte, kot so depoziti in varčevalni računi, ter se izogibajo čezmernemu zadolževanju. 

2. Preudarna poraba in iskanje popustov skozi vse leto

Nemški potrošniki so znani po premišljenih nakupih. Združenje nemških bank navaja, da povprečni Nemec večje nakupe načrtuje daleč vnaprej ter jih pogosto opravi šele ob sezonskih razprodajah, ko je mogoče prihraniti več deset odstotkov zneska. 

3. Uvajanje mesecev "brez nakupov" 

Eden najbolj razširjenih nemških trendov zadnjih let je t. i. "mesec brez nakupov" – obdobje, ko se posameznik odpove vsem nepotrebnim nakupom. Gre za metodologijo, ki dokazano zmanjša impulzivne nakupe in okrepi dolgoročno varčevanje.

4. Osredotočenost na stabilno prihodnost

Statistični podatki za Nemčijo kažejo, da gospodinjstva varčevanje razumejo kot ključno varnostno mrežo v obdobjih gospodarskih pretresov, poroča Statista. Prihranki so tako temelj dolgoročne stabilnosti, ne zgolj kratkoročna odločitev.

Praktični nemški pristopi, ki jih lahko uporabite tudi vi

Cent
CentFOTO: Adobe Stock

1. 24-urna pavza 

Nemci pri pomembnejših nakupih pogosto uporabijo pravilo, po katerem pred nakupom počakajo 24 ur (pri večjih nakupih celo en teden). Ta praksa dokazano zmanjša impulzivne odločitve in nepotrebno potrošnjo. 

2. Selitev prihrankov v bolj donosne, a varne produkte

V času višjih obrestnih mer so Nemci množično prenesli denar iz vpoglednih depozitov v vezane depozite, kjer so obrestne mere presegle 3 % letno. S tem so povečali donosnost prihrankov brez dodatnega tveganja. 

3. Uporaba aplikacij za deljenje predmetov

Namesto kupovanja stvari, ki jih potrebujete le občasno (vrtne kosilnice, orodje, športna oprema...), Nemci množično uporabljajo aplikacije za deljenje. To zmanjšuje stroške in hkrati prostor v domu. 

4. Uporaba mikro-ciljev varčevanja

Veliko Nemcev svoje varčevanje razbije na jasne, dosegljive cilje: varčevanje za dopust, nepričakovane stroške, investicije... Vsak cilj ima svoj "podračun", kar močno poveča motivacijo za varčevanje, potrjujejo nemške finančne študije. 

Primer varčevanja

Ena izmed najbolj priljubljenih metod varčevanja v Nemčiji je nov izziv, imenovan "prihrani 1 cent". Čeprav se sprva morda zdi majhna naložba, vas bo konec leta čakalo precejšnje presenečenje. Osnovna ideja je izjemno preprosta: zavežete se, da boste varčevali vsak dan celo leto, torej 365 dni. Prvi dan namenite le en cent. Vsak naslednji dan znesek varčevanja povečate za en cent, pišejo nemški mediji.

To pomeni, da boste drugi dan prihranili dva centa, tretji dan tri, stoti dan pa en evro. Sčasoma se bodo vaši prihranki povečevali, vendar brez nenadne finančne obremenitve vašega proračuna.

Ko po 365 dneh potegnemo črto, bo vaš skupni prihranek znašal natanko 667,95 evra. Za mnoge je ta številka šokantna, saj kaže, kako minimalni, a stalni koraki vodijo do resnega kapitala, poroča Biznis Telegraf.

Kaj se lahko naučite od nemškega modela varčevanja?

Nemški pristop ni čudežna formula, temveč kombinacija preizkušenih metod:

– racionalno upravljanje prihodkov in odhodkov,

– stabilno varčevanje v dobrih in slabih časih,

– uporaba orodij za pametno potrošnjo,

– manj impulzivnih odločitev,

– osredotočenost na dolgoročno finančno varnost.

To je pristop, ki ga lahko posvojijo tudi slovenska gospodinjstva – ne glede na to, ali trenutno začenjate z varčevanjem ali želite optimizirati že obstoječo strategijo.

Viri: Blinkist, Deutsche Bank Research, Commerzbank, Statista, Association of German Banks, Good News Network, Biznis Telegraf

Novice za vas: