Na osrednji potrošniški organizaciji ZPS izpostavljajo, da primerjava z 2022, ko so skoraj vse banke obrestne mere na denarne vloge držale praktično na ničelni ravni, kaže izboljšane razmere za varčevalce. A vseeno v oči po njihovih navedbah bodejo po eni strani velike razlike med bankami in po drugi razlike med obrestnimi merami za varčevanje in kredite.

Na ZPS so tako naredili primerjavo kredita in depozita ob predpostavki, da sta oba sklenjena za 13 mesecev v višini 3000 evrov (pri BKS banki je upoštevana obrestna mera za 12-mesečni depozit, pri Unicredit banki obrestna mera za 12-mesečni depozit z avtomatskim podaljšanjem).

Ugotovili so, da je v povprečju razlika med depozitno in kreditno obrestno mero skoraj 4,5 odstotne točke. Po zbranih podatkih ZPS je razlika najmanjša pri Primorski hranilnici Vipava, Deželni banki Slovenije in Gorenjski banki, največja pa pri SKB in Novi KBM.

"Razlike med obrestnimi merami za depozite in kredite so torej (pre)velike," pravijo na ZPS. Pri tem opozarjajo, da je razkorak še večji, če se depozitne obrestne mere primerja z obrestnimi merami za limite, torej dovoljeno negativno stanje na računu, ki pri nekaterih bankah dosegajo skoraj 12 odstotkov, kolikor je zakonsko določena zamudna obrestna mera.

A takšna neugodna gibanja po prepričanju zveze ne smejo biti razlog, da bi se odpovedali varčevanju.

"Varčujmo za svoje cilje, za finančno varnost, za bolj mirno in udobno starost. Potrošniki nekaj moči le imamo, da vplivamo na ponudbo bank. Svoje poslovanje prenesimo tja, kjer za naš denar dobimo več, kjer financiranje in drugo bančno ponudbo dobimo po ugodnejših pogojih," svetujejo na ZPS.

Natančneje potrošnikom priporočajo, da (s)poznajo, nadzirajo in upravljajo svoje finance in si zastavijo ter spremljajo svoje finančne cilje; da prihranke pri bančnem poslovanju poiščejo na različnih področjih, da uporabijo primerjalnike za osebne račune ter potrošniške in stanovanjske kredite in če je smiselno, banko zamenjajo, ter da zmanjšajo svoje dolgove in si ne izposojajo denarja po nepotrebnem.

Pozivajo jih tudi, naj ne nasedajo izjemno ugodnim naložbenim ponudbam, ki posebej na spletu pogosto obljubljajo visoke donose, saj da gre velikokrat za prevare, da pri nenujnih nakupih upoštevajo pravilo 30 dni, torej toliko časa počakajo z nakupom za razmislek, v primeru vrednosti prihrankov, ki presega 100.000 evrov, pa sredstva razporedijo v več bank.