Razbijamo mite: Varčevanje pomeni odpovedovanje

Dolgoletni mit, da varčevanje zahteva strogo odrekanje ali "življenje na kruhu in vodi", je trdovraten. Toda številni izpostavljajo, da varčevanje ni kazen, temveč strategija za svobodo, manj stresa in večji občutek nadzora nad prihodnostjo.

Mnogi prepričujejo sami sebe, da je varčevanje sinonim za odrekanje – kot da morate iz vsakdana izbrisati vse prijetne navade (od kave do občasnega kosila zunaj).

Toda tak pogled ni samo napačen – je tudi nevaren, saj ljudi odvrača od ustvarjanja finančnih navad, ki prinašajo stabilnost.

Stran CNN poudarja, da je varčevanje predvsem osebna varnostna mreža, ki posameznika zaščiti pred nepričakovanimi izdatki in izgubo prihodkov ter zmanjšuje dolgoročno finančno ranljivost.

Tudi BBC v analizah psihologije varčevanja izpostavlja, da odločitev za varčevanje ni toliko stvar odpovedovanja in žrtvovanja svojih želja, temveč gre za ravnovesje med takojšnjim užitkom in dolgoročnimi cilji. 

Če zapravite 40 evrov na mesec za neko razvado - na primer za kavice v lokalu -, se to ne zdi veliko. A z enakim zneskom na mesec lahko ustvarite rezervni sklad za dopust, avto ali zdravstvene stroške.

Ne gre za to, da bi si morali "vse prepovedati", temveč za to, da se zavestno odločite, čemu daje vaš denar največjo vrednost.

Tudi stran Business Insider poudarja, da napredek v osebnih financah ne izhaja iz drastičnih rezov, temveč iz pametnih premikov, kot je izogibanje inflaciji življenjskega sloga in postavljanje jasnih prioritet. 

1. Psihologija takojšnjega užitka

BBC pojasnjuje, da nas možgani nagrajujejo za impulzivno porabo, medtem ko so dolgoročne nagrade psihološko manj oprijemljive. Saj veste, kako gre - takojšnji naval zadovoljstva na eni strani ter varčevanje po malem na dolgi rok za uresničitev neke večje želje (na primer nakup vikenda).

Zato se lahko zdi, da se pri varčevanju "nečemu odpovemo", čeprav to v resnici pomeni, da nagrado preprosto prestavimo v prihodnost. V tem primeru se moramo zavedati, zakaj potrpežljivo varčujemo in čakamo nekaj let na trenutek, da si končno privoščimo tisto, kar si želimo. 

2. Napačna predstava, da so majhni zneski nepomembni

Številni mediji opozarjajo, da tudi majhni zneski ustvarijo velike navade. Samo potrpežljivo in disciplinirano moramo slediti začrtani poti. 

The Guardian izpostavlja, da je osebna finančna strategija uspešna predvsem zato, ker temelji na doslednem upravljanju in ne na drastičnih žrtvah. Slednjega nikar ne počnite, saj boste tako hitro izgubili voljo do varčevanja. 

3. Stereotip "varčevanje = življenje brez užitkov"

Stran Business Insider poudarja, da največji napredek ne prihaja iz odrekanja malenkostim, temveč iz spremembe pristopa k porabi – od impulzivnosti k jasnemu cilju. Vzemite si čas in razmislite, kaj si želite in česa ne. Postavite si cilje. Šele nato začnite trošiti in upravljati lastna sredstva. 

Več svobode: večja varnostna mreža, manj stresa, mirnejše življenje.

Manj improvizacije: načrtovanje porabe, ne prisilno varčevanje.

Več nadzora: izbira nad tem, kam bo šel vaš denar – užitek danes ali mir jutri.

Kava zunaj vsak dan: približno 40 evrov mesečno.

Rezervni sklad za avto, zdravje ali dopust: 40 evrov mesečno.

Vaš mesečni proračun ostane enak – samo cilj se spremeni.

To ni odpovedovanje. To je premikanje prioritet in oblikovanje navade, ki ustvarja dolgoročno finančno varnost.

Varčevanje ni kazen in ni sovražnik užitkov.

Je orodje, s katerim svojemu prihodnjemu jazu podarite svobodo, stabilnost in manj skrbi.

Ko varčujete, se ne odpovedujete življenju – pravzaprav ga nadgrajujete.

Viri: CNN, BBC, The Guardian, Business Insider