Priznajmo si. Redki so tisti, ki večje nakupe predhodno načrtujejo, saj se je veliko enostavneje prepustiti toku življenja in večji nakup opraviti takrat, ko nas na to spomni eden izmed televizijskih oglasov, posebna akcija, ki smo jo videli v katerem izmed katalogov, morda nas na to spomni sosed ali pa zgolj dobro razpoloženje in želja po nečem novem. V kolikor sodite v drugo skupino (med tiste bolj impulzivne potrošnike), je ključno, da vam nakup ne povzroči finančnega stresa. A kaj, ko je veliko lažje uporabiti kreditno kartico ali pa celo vzeti posojilo in stvar kupiti takoj, kot pa počakati mesec, dva, osem, devet, 10, kajne?

Ljudje imamo raje hitre nagrade, pa čeprav so te manjše

Ste morda že slišali za hiperbolično diskontiranje? To je nagnjenje k izbiri takojšnjih nagrad namesto kasnejših nagrad, čeprav so takojšnje nagrade manjše. In takšen učinek imajo hitri nakupi. Čeprav se zavedamo plačila dodatnih obresti in kasnejšega zategovanja pasu, se odločimo za nakup nečesa, česar si tisti trenutek v resnici ne moremo privoščiti. Enostavno nam nova sedežna garnitura, ki jo lahko domov odpeljemo še isti dan, ali pa potovanje v daljne kraje pomenijo več kot varna prihodnost. Če bi naredili nek vpogled v prazgodovino, bi bila takšna dejanja še razumljiva, saj ljudje v tistih časih niso imeli ne časa in ne možnosti varčevanja. Živeli so v skupnostih in skrbeli drug za drugega – ni jim bilo dovoljeno skrbeti zgolj zase in svoje bližnje. Danes temu ni več tako.

Danes so drugačni časi

Ljudje danes živimo bistveno dlje in moramo za varno plutje skozi življenje toliko bolj načrtovati. V kolikor večje nakupe načrtujemo:

- kupujemo stvari, ki nam prinašajo dolgoročno zadovoljstvo,

- s privarčevanim denarjem kupujemo ceneje, saj ne plačujemo nobenih obresti,

- imamo boljše pogajalsko izhodišče,

- se držimo svojih finančnih okvirjev, ki nam omogočajo ohranitev ali celo izboljšanje našega življenjskega standarda.

Kako se pripravimo na večje nakupe?

Večje nakupe, ki jih uvrščamo med t. i. kratkoročne cilje (torej znotraj enega leta), lahko zelo enostavno dosežemo, če se držimo naslednjih korakov:

1. Opredelimo, kaj si sploh želimo. Je to nakup nove sedežne garniture, morda dopust, ki se že zelo hitro bliža ali pa odplačilo limita, ki nas že toliko let spremlja in nas vsak mesec spravlja v slabo voljo? In te cilje tudi zapišemo.

2. Cilju določimo vrednost, na primer dopust 1500 evrov, sedežna 1000 evrov, poplačilo limita 2000 evrov itn.

3. Cilj časovno opredelimo, napišemo, kdaj bi si želeli doseči cilj, upoštevajoč, kako realno je glede na našo trenutno finančno sliko.

4. Določimo znesek, ki ga lahko namenimo za določen cilj. Zdaj, ko imamo cilje jasno opredeljene in obenem točno vemo, kdaj jih želimo doseči, ne bo težko določiti mesečnega zneska, ki ga moramo nameniti za posamezni cilj. Recimo, da je naš cilj nakup sedežne garniture, njena maksimalna cena bo znašala 1000 evrov, želimo pa jo kupiti v novembru: Znesek 1000 evrov delimo s številom mesecev, ki so pred nami (tj. osem), in dobimo znesek 125 evrov, ki jih moramo mesečno nameniti za ta cilj.

5. Določimo prioritete – navadno imamo več ciljev, zato je zelo pomembno, da jih napišemo po vrsti – od tistega, ki nam je najbolj pomemben, do manj pomembnega. Potem pa za vsakega posebej izračunamo, koliko mesečno bi morali nameniti za posamičen cilj. Ko bomo na koncu dobili skupni znesek potrebnih odmikov, bomo kaj hitro lahko ocenili, kako realni so naši cilji. Pa ne samo to, kaj hitro kateri izmed ciljev ne bo več naš cilj, saj bomo ugotovili, da nam je drug bolj pomemben.

Odločitev je torej vaša. Boste v življenju sprejemali manjše nagrade, ki bodo učinkovale zgolj kratek čas in boste zanje celo plačevali, ali pa boste redno spremljali vašo plovbo in jo usmerjali tja, kamor želite priti?