Številni so zadnje tedne pod hudimi finančnimi stresi. Obračajo, premlevajo, izračuni se ne izidejo ... Stres je hud ... Zato smo se odpravili k finančni mentorici Ani Vezovišek in jo prosili za konkretne nasvete, ki bi našim bralcem pomagali pri vodenju osebnih financ. 

V pretekli objavi smo govorili o tem, pri čem nikakor ne smemo varčevati ter tudi, kje imamo veliko manevrskega prostora, kjer je mogoče privarčevati občutne zneske. Več o tem si lahko preberete v spodnjem članku. 

Tokrat pa se osredotočimo na nasvete o vodenju mesečnega proračuna. Kako se sploh lotiti te naloge? Kako biti pri tem uspešen in se ogniti finančnemu stresu? In tudi, kdaj se zadolžiti in zakaj je najbolje, da se sploh ne. Vabljeni k branju. 

Kako torej upravljati z denarjem, da nas finančni stres in strah pred minusi ne uničita? "Nikakor ne bi priporočala vodenja proračuna na dnevnem nivoju. To res povzroča neko breme in stisko. Slej ko prej pridemo do neke stiske. Obstajajo pa priporočila, kako se tega lotiti, in ta priporočila veljajo v vseh razmerah," je dejala naša sogovornica. 

Kako naj se načrtovanja financ lotita partnerja?

Če smo v paru, potem se vsakega zadnjega v mesecu skupaj usedita in preverita, kakšne načrte imata v mesecu, ki je pred vama. Torej 30. novembra se pogovorita, kakšni so načrti in stroški v decembru. Ali načrtujete počitnice, praznovanje, kakšne stroške boste imeli v mesecu, ki je pred vami? "In tako pripravimo načrt za naprej. Velika večina torej dela napako, ker gledajo transakcije za nazaj," Vezoviškova opozori na napako, ki jo vsi prepogosto delamo. 

Tisto, kar nas dodatno demotivira in spravlja v obup, je dejstvo, da bomo na ta način vedno videli le minus. "Če gledamo stroške za nazaj, bomo konec meseca potegnili črto in videli minus. To nas spravi v slabo voljo. In si rečemo, da bomo spet poskusili in je spet minus. Zato si rečemo, da sploh ne vemo, zakaj to delamo, saj smo vedno v minusu. Ko vidimo tiste številke pred seboj, smo slabe volje," pravi finančna mentorica in dodaja, da smo seveda slabe volje, saj se zadeve lotevamo popolnoma napačno. 

Kako upravljati z denarjem na mesečni ravni?

Kako torej ravnati, da se bodo hitro pokazali dobri rezultati? Najprej določimo okvirje. "Se pravi, če imamo kategorije hrana, bivanje, otroci, prevoz, zdravje ..., potem moramo vnaprej določiti, koliko lahko za določeno kategorijo zapravimo," pravi. 

Primer: partnerja zadnjega v mesecu pregledata, kakšni so njuni prihodki in kakšne načrte imata v prihajajočem mesecu. Jasno jima mora biti, koliko denarja imata na razpolago. "Obstaja pravilo, da moramo takoj narediti odmik najmanj 10, še bolje 20 odstotkov od vsega, kar imamo. In potem tisto, kar ostane, razporedimo po vseh kategorijah. Če govorimo o 1500 evrih ali 2000 ostanka, je to to. Ne more biti več," pove naša sogovornica. 

Nato se preostali denar deli po kategorijah. 

Primer: na voljo imava 2000 evrov. Za hrano bova v prihajajočem mesecu dala 500 evrov. Ostane še 1500 evrov. Koliko v povprečju potrebujeva za gorivo? Ali imava v prihajajočem mesecu registracijo, nakup vinjete, servis vozila? Določiva še proračun za prevoz. Nato nadaljujeva naprej po kategorijah in razporejava denar. Tako določiva zneske za prav vsako kategorijo na našem seznamu. 

"Šele nato se začne spremljanje denarja, ki so ga nekateri delali prej. V praksi to pomeni, da ko grem v trgovino, plačani znesek odštejem od teh 500 evrov, ki so namenjeni za kategorijo hrane," nam je razložila Vezoviškova. Če ste za tedenski nakup hrane porabili 120 evrov, potem to pomeni, da vam je do konca meseca za hrano ostalo še 380 evrov. Nič več. "Enako potem greste po vseh kategorijah – greste natočit gorivo, plačani znesek odštejete od zneska, ki sta ga določila. Gibljemo se torej znotraj določenih okvirjev," nam še pove. 

Vsega pa res ne moremo načrtovati. Kaj če pride do nenačrtovanih stroškov?

Vemo, da v življenju ne gre vedno vse po načrtih. Dogajajo se presenečenja in na ta moramo biti pripravljeni in se nanje pametno odzvati. Kako?

"Nekaj se nam je torej pokvarilo. 60 evrov smo morali dati za nek nepričakovan, a nujen izdatek. Takrat je ključno, da pogledamo vse ostale kategorije in rečemo – okej, kje bomo vzeli. In nato samo prekanaliziramo v to nujno kategorijo. Nikakor ne naredimo tega, da gremo v minus," pove naša sogovornica.  

Tako se ognemo slabi volji

Če bomo upoštevali zgornje nasvete, bomo finančne izračune opravili le enkrat na mesec in ne vsak dan. Slednje je tisto, kar nas spravlja v stres in slabo voljo. Če gre za partnerja, opozarja finančna mentorica, potem je dobro, da mesečne izračune opravita skupaj. Dobro je, da sta oba vpeta v vodenje financ, saj bosta tako vedela, kakšno je stanje, kakšni so stroški ... "Če smo sami, se pa sami s sabo pogovorimo. Včasih je to celo lažje, ker veš, da lahko samo nase računaš," še dodaja. 

Kaj pa, če nam denar ne ostane? In se ljudje pač morajo zadolževati, nas je zanimalo. 

Naša sogovornica opozori, da se na splošno gledano ni pametno zadolževati. "Govorimo predvsem o slabih kreditih – to so limit, gotovinski kredit, lizing, sposojanje od fizične osebe ali od kakšnega podjetja, ki ima mejne, skoraj da oderuške obresti," pravi. 

A brez zadolževanja včasih tudi ne gre. Če se torej vendarle odločimo za dolg, kako se pametno zadolžiti? "Vedno pravim: zadnje, česar se poslužujemo, so limiti, kreditne kartice in pa to, da ko dobimo plačo oz. nam odtegnejo s kreditne kartice, gremo z njo na bankomat in dvignemo gotovino. To je tak velik križ, ker s tem plačamo zelo visok strošek dviga, dolg nas bo čakal in spet smo v začaranem krogu. Veliko bolje je, da tisti, ki imajo limite in kartice, vse te dolgove združijo in jih dajo pod okrilje enega kredita, saj je to ceneje. Ko smo enkrat v limitu, je psihološki moment zelo močno prisoten. Za plačo delamo in garamo ves mesec, ko pa jo dobimo, smo še vedno v minusu," razlaga Vezoviškova in poudari, da je grozno biti zaciklan v tem, saj imaš občutek, da minus le povečuješ. 

Kaj torej storiti, da se rešiš minusa?

Združiti vse dolgove, najeti kredit in tega prilagoditi svojim zmožnostim. Vidimo, da je to spet lep primer uspešnega načrtovanja vnaprej. Če si namreč okvirje postavimo vnaprej, potem vemo, kakšen kredit si lahko privoščimo. Na primer za 165 evrov na mesec – s tem zneskom gremo na banko in jim rečemo, naj nam določijo še dobo odplačevanja, da bo mesečni obrok določen glede na naše zmožnosti odplačevanja. 

"Vse eliminirajte in skušajte optimizirati na en skupni imenovalec," pove in doda, da v tej situaciji, v kateri smo danes, sama nikakor ne bi šla v nakupe dragih stvari ali se spuščala v projekte, ki niso nujni. 

Je sedaj res primeren čas za nakup nepremičnine?

Nakup nepremičnine je resen in zahteven projekt, na katerega moramo biti dobro pripravljeni. Moramo imeti nekaj privarčevanih sredstev za nakup nepremičnine, saj bi se tako ognili 100-odstotnemu financiranju od banke. Nato moramo imeti za vsaj šest mesecev varnostne rezerve. Če smo podjetnik, potem celo za 12 mesecev.

Ker gre za resno zadolževanje, se je treba zavedati, da je previdnost več kot potrebna. "Nič ni narobe, če danes ne gremo v ta projekt. Nič ne bomo zamudili. Obstajajo namreč ljudje, ki bi v ta projekt šli brez varnostne rezerve," nam pove. 

Zakaj takšna opozorila? "Ko bo enkrat nepremičninski trg začel padati, bomo imeli na trgu hude situacije. In to tako hude situacije, kot so zgodbe ljudi, ki so imeli kredite v švicarskih frankih. Da ne govorim o letu 2009, ko sem bila v banki priča temu, kako je, ko želiš prodati nepremičnino, a je ne moreš, ker je vrednost nepremičnine bistveno nižja od vrednosti kredita. Ne vem, če se ljudje tega zavedajo," opozori in nam v nadaljevanju razloži, zakaj je to taka težava. 

Če se zakreditiram za 150.000 evrov za nakup nepremičnine in se zgodi pok nepremičninskega balona, ko čez noč vrednost nepremičnine pade za 20 ali 30 odstotkov, potem bomo imeli težavo, ko jo bomo skušali prodati. Nepremičnino bomo sicer lahko prodali, na primer za 120.000 evrov, a banka ne bo zaključila kredita, vse dokler mi ne bomo še poplačali razlike. In kaj, če te razlike ne moremo plačati? 

"To so tiste težke zgodbe, ki prihajajo. Zato res opozarjam ljudi," pravi naša sogovornica, ki dodaja, da se moramo zavedati, da smo mi tisti, ki dvigujemo cene na nepremičninskem trgu. Če mi ne bomo več povpraševali, se bodo morale cene spustiti. 

Na eni strani imamo ljudi, ki gredo v nepremišljene nakupe, na drugi pa ljudi, ki gredo v ekstremna varčevanja 

Kaj pa so ekstremna varčevanja, ki jih naša sogovornica ne priporoča? Sama pravi, da tudi v Sloveniji obstajajo ljudje, ki ekstremno varčujejo. Sicer ne gredo v take skrajnosti, kot to počnejo v tujini. Američani kar tekmujejo v ekstremnem varčevanju – na primer, da se cela družina okopa v isti vodi, ki je seveda mrzla, saj bi bilo tople škoda. 

"Ampak obstajajo tudi pri nas ekstremi, kjer se bodo ljudje vozili s kolesom tudi pri minus 20 stopinjah Celzija ali celo pri minus 25. To je super za okolje, ampak za zdravje pa ne najbolje. Zelo pomembno je znati tudi zapraviti. Ni zdravo ekstremno varčevati. Ti ljudje izgubljajo življenje, nove priložnosti, nove dogodivščine, nove spomine, saj nikamor ne gredo ... Tako da tudi ta stran ni dobra," nam je zaupala. 

Kaj boste brali v naslednjem članku? Z Ano Vezovišek smo se pogovarjali o tem, da nekateri Slovenci umetno ohranjajo način življenja, ki so ga poznali še pred epidemijo in sedanjo draginjo. Pri tem pa si seveda pomagajo z zlatimi rezervami oz. težko privarčevanim denarjem. Kam jih bo to početje pripeljalo? Kaj pa je svetovala tistim, ki imajo na bančnih računih privarčevani denar? Ali naj ga investirajo? Če da, v kaj je smiselno vlagati v trenutni situaciji?  

Članek objavimo naslednji ponedeljek, torej 14. novembra.