Smiselno je, da se z otroki pogovarjate o denarju, zlasti ob naraščajočih pritiskih na življenjske stroške, ki smo jim priča v zadnjem letu. Ti pogovori so lahko izredno naporni, čustveni in na trenutke zapleteni. 

Približno polovica avstralskih staršev se s svojimi otroki ne pogovarja o denarju, kažejo podatki raziskave banke CommBank. Eden od razlogov, ki so ga sodelujoči v raziskavi navedli, je, da so v njihovem gospodinjstvu vedno na tesnem z denarjem.

Vprašani so izražali zaskrbljenost, saj enega od štirih, ki imajo hipoteko in so sodelovali v raziskavi, skrbi, kako jo bodo odplačevali. Sicer pa se kar 52 odstotkov Avstralcev počuti pod večjim stresom sedaj kot pa v enakem obdobju lani, kaže raziskava, ki jo je opravila organizacija Salvation Army na splošni populaciji. 

40 odstotkov staršev priznava, da je njihovo znanje o finančnih temah omejeno.

Toda tudi pogovor o tem, da je v družini premalo denarja, lahko otrokom pomaga razumeti, kako delujejo finance gospodinjstva, pravi Jiš Koh, generalni direktor Kita, aplikacije za žepnino za otroke, ki je v lasti Commonwealth Bank. Koh meni, da imajo starši najpomembnejši vpliv na otroka, ko gre za denar.

Ključnega pomena je, da se otrok začne zavedati, da se o upravljanju financ uči iz zaupanja vrednega vira (starši, družina, šola ...) in ne prek družbenih medijev oz. s pomočjo samooklicanih finančnih strokovnjakov, ki so jih družbena omrežja res polna. Slednji lahko otroke zavajajo, jih vodijo v nepremišljena ravnanja in jim vzbujajo nerealne želje. 

Navsezadnje otroci, stari od šest do 13 let, v povprečju vsak teden preživijo 16 ur na internetu, je pokazala raziskava Young Australian Survey Roya Morgana. 98 odstotkov otrok, mlajših od 18 let, ima napravo za igranje interaktivnih iger in za igranje računalniških in elektronskih iger v povprečju porabi več kot šest ur na teden.

Približno tri četrtine staršev je zaskrbljenih zaradi vpliva spletnih iger na odnos njihovih otrok do denarja, zlasti tistih, ki spodbujajo zapravljanje.

Približno tretjina otrok si želi zaslužiti denar kot vplivneži na družbenih medijih ali igralci iger. Vsak peti je pokazal zanimanje za kriptovalute in nezamenljive žetone (NFT). Skoraj tretjina (31 odstotkov) pravi, da želi izvedeti več o valuti spletnih iger in nakupih v aplikaciji.

Kako dobri so avstralski otroci pri varčevanju denarja?

Polovica vprašanih staršev trdi, da sta finančna pismenost in sposobnost njihovih otrok povprečna, slaba ali grozna. Le vsak peti (20 odstotkov) ju ocenjuje kot odlična, pri čemer so ključna področja za izboljšave zmožnost načrtovanja proračuna (57 odstotkov), kako varčevati (56 odstotkov) in kako prednostno razvrstiti porabo (55 odstotkov).

Staršem je seveda v interesu, da njihovi otroci dobro gospodarijo in varčujejo z denarjem. Želijo si tudi, da njihovi otroci odrastejo v odgovorne in finančno stabilne posameznike, ki se ne bodo utapljali v dolgovih. 

A poglejmo, kaj so starši povedali v raziskavi: Približno polovica staršev pravi, da so njihovi otroci porabili njihov denar, in sicer brez njihove vednosti ali odobritve, v povprečju 117 evrov. 20 odstotkov otrok je tako porabilo celo med 130 in 324 evri. Denar so porabili za kredite v igricah (37 odstotkov) in nakupe v aplikacijah (33 odstotkov). Približno tretjina staršev pravi, da so njihovi otroci vzeli denar iz njihove denarnice, 25 odstotkov pa je za spletno nakupovanje uporabilo njihovo kreditno kartico.

Otroci so si različni in ne obstaja pravi način, kako jih poučiti o denarju, pravi Koh. V družini je treba torej za vsakega otroka posebej pripraviti pogovore o financah. 

Izkušnja mame

Caroline Hamilton je Avstralka, ki želi svoje tri otroke naučiti odgovornega ravnanja z denarjem. Kot mama samohranilka, ki ob tem odplačuje tudi hipoteko, meni, da morajo njeni trije otroci – Maggi, 13, Zara, 12 in Ted, osem – razumeti vrednost denarja in se zavedati, da morajo paziti na svoj proračun. Zato jim pove, kako zasluži denar in kako ga porabi. 

"Zame je zelo pomembno, da živimo v okviru svojih zmožnosti," pravi Hamiltonova.

Na primer, ko otroci želijo sladoled kupiti v lokalu, jim pove, da bi lahko za to vsoto v trgovini kupili cel paket sladoleda. 

Ker se radi dolgo prhajo, jim je predstavila, koliko vode tako porabijo, kaj to pomeni za okolje in koliko to stane družino. 

"Ko so postali starejši, je postalo lažje voditi te starosti primerne pogovore o denarju," pravi Hamilton. Pomembno je, da jim privzgojimo sposobnost, da o tem odkrito spregovorijo.

Njeni otroci so tudi začeli sami služiti denar, in sicer z zbiranjem embalaže, ki jo trgovine odkupujejo. Povračilo za embalažo je tako ostalo v njihovih hranilnikih. 

Ko bodo njeni otroci prosili za nove čevlje ali nadgradnjo telefona, jim bo predstavila varčevanje in z njimi sodelovala pri velikih nakupih. "Ti prihraniš polovico denarja, jaz bom prispevala pol," je dejala. 

Njeni otroci imajo prašičke s štirimi prekati: varčuj, troši, investiraj in daj.

Če želijo izdelek z blagovno znamko, se Hamilton z njimi pogovori o tem, kako lahko kupijo popolnoma dobro torbo ali majico v cenovno ugodni veleblagovnici in prihranijo veliko denarja.

"Če še vedno želijo dragega, pravim, da bomo to naredili, a z varčevanjem," je razkrila.

Njeni lastni starši so ji vcepili, da ne zapravljaš tistega, česar nimaš, in da mora biti finančno neodvisna od moških. Njen edini dolg je hipoteka.

Bi morali svojim otrokom plačati za gospodinjska opravila?

Žepnina je lahko odličen učni pripomoček. Glede na raziskavo banke CommBank približno 90 odstotkov staršev vztraja, da njihovi otroci služijo žepnino z opravljanjem gospodinjskih opravil.

Starši trdijo, da morajo biti nekatera opravila del otrokovega prispevka k nemotenemu poteku družinskega življenja. Verjamejo, da lahko plačilo za osnovna opravila njihove otroke pripravi do prepričanja, da so upravičeni do denarja vsakič, ko pomagajo po hiši.

Nekateri starši izmenjujejo opravila, da bi svojim otrokom omogočili široke življenjske spretnosti in jim pomagali, da postanejo sposobni vzdrževati čistočo v domu.

Na primer, trije otroci Caroline Hamilton imajo dnevno rutino, ki ni povezana z žepnino. Vključuje praznjenje pomivalnega stroja, urejanje perila, priprava šolske malice, pospravljanje postelje in vzdrževanje urejenosti njihovih spalnic. Sprehajati in hraniti morajo družinskega psa.

Hamiltonova pravi, da ne prejmejo denarja za opravljanje osnovnih opravil, lahko pa so plačani za dodatna opravila.

Pri 12 letih začne z osnovno žepnino v višini 3,50 evra na teden, saj meni, da pred 12. letom otroci nimajo stroškov. Njeni otroci imajo nekaj denarja od rojstnih dni, a če hočejo več za poseben nakup, morajo opraviti dodatna opravila, kot so pranje avtomobila in opravila na vrtu. Recikliranje embalaže jim pomaga zaslužiti dodaten denar.

Poudarja tudi, da so pogajanja o plačilu za določena opravila dobra lekcija za otroke, da se naučijo ovrednotiti in ceniti lastno delo.

Ko so otroci mlajši od 14 let, je običajno edini način, da zaslužijo denar, to, da delajo za starše, pravi Jiš Koh iz aplikacije Kit.

Vir: moneymag.com.au