Že v vrtcu pridejo otroci v stik z vrstniki iz najrazličnejših okolij, kultur in tudi z različnimi ekonomskimi izhodišči. Na začetku razlik ne zaznajo, a družba je naravnana tako, da jih izrazito poudarja, tako da se naši najmlajši začnejo že zelo zgodaj zavedati, da nekateri imajo, drugi ne. Da si nekateri privoščijo, drugi ne. Da nekateri hodijo na izlete in tortice, spet drugi ne. Da nekateri obiskujejo gledališča in kina, nekateri sploh ne. Da o oblekah sploh ne govorimo ... In še bi lahko naštevali. 

'Mami, a je Anica revna?'

Otroci se že zelo zgodaj začnejo zavedati razlik in želijo vedeti, zakaj je tako. Primerjajo se z drugimi otroki. Pred puberteto še ne toliko po oblekah in igračah, temveč po doživetjih. Nekateri so celo poletje na morju, sami pa morda le en teden. Zakaj nekateri prijatelji nikoli ne gredo v živalski vrt, sami pa imajo letno karto in ga obiskujejo kadar koli hočejo. Z družino vsak vikend gredo na izlet – na tortico na Obalo, na sprehod na Gorenjsko, v muzej, gledališče ... Sošolka Anica pa pravi, da še nikoli ni bila s starši na morju. In ko se po praznikih v šoli pogovarjajo o darilih, so nekateri otroci tiho in jim je nerodno, drugi pa razlagajo o kupih igrač, ki so jih našli pod smrečico. "Mami, a je Anica revna," je vprašanje, ki se poraja otroku. 

Kako torej otroku razložiti koncepte revščine, bogastva in srednjega sloja, ki si sicer lahko privošči, a zelo preudarno in ne preveč? Zavedajte se tudi, da je revščina pogosto skrita in da družine prikrivajo svoje stiske. Prav tako otroci na sprehodu skozi mesto pogosto vidijo brezdomce in berače, torej osebe, ki jih iz svojega socialnega okolja ne poznajo. Zanje je to nova izkušnja in pogosto imajo vprašanja: zakaj je ta ženska prosila za denar? Zakaj ta stric leži na tleh?

Na spletni strani UBS smo odkrili nekaj dobrih nasvetov, kako se o teh vprašanjih pogovoriti z otrokom. 

Otrok naj najprej sam pove, kaj je zaznal in kaj misli, zakaj je tako. 

Če na kakšno vprašanje ne znate odgovoriti, to tudi iskreno povejte. 

Razložite, da za mirno življenje potrebujemo denar, do njega pa pridemo z delom. A da obstajajo ljudje, ki zaradi različnih razlogov ne morejo ali nočejo delati. 

Prav tako je treba otroku jasno razložiti, da se ljudje rojevamo v različnih okoliščinah – v revščino, ker so revni že starši. Ali v bogastvo, ker so bogati že starši. Ali v vojno, ki divja v državi. V okolje, ki ga pesti suša in pomanjkanje hrane. 

Žal je tako, da nimamo vsi enakih priložnosti za začetek življenja. Nekateri na primer veliko podedujejo in skozi celo življenje koristijo le to, kar so ustvarili že njegovi predhodniki – stari starši in starši. Podedujejo nepremičnine, denar, vozila ... In tudi družbeni status, poznanstva, veze. 

Vprašajte otroka in naj razmisli

Pogovorite se z otrokom in ga vprašajte, kako si predstavlja biti bogat ali reven. Nekaj zanimivih vprašanj, ki bi jih lahko postavili:   

- Kako postaneš bogat?

- Kdaj je nekdo reven in kdaj je nekdo bogat?

- Kdo pomaga ljudem, ki nimajo veliko denarja?

- Ali bi delil rojstnodnevna darila z revnim prijateljem?

- Čemu bi se lahko odrekel, če bi imela naša družina manj denarja? 

- Čemu bi se lahko po tvojem mnenju odrekli mi, tvoji starši? 

Gre za vprašanja, kjer ni napačnega ali pravilnega odgovora. Prav tako ni le enega odgovora. Gre za teme, o katerih je pomembno razpravljati. 

Vprašanja o finančnih neenakostih se bodo verjetno še naprej pojavljala. To je dobro, saj to pomeni, da ima vaš otrok širok socialni krog in aktivno opazuje svoje okolje.

Vir: UBS