Čeprav ima prostovoljstvo v Sloveniji bogato tradicijo, smo to področje začeli sistemsko urejati šele leta 2011, ko je bil sprejet Zakon o prostovoljstvu. Ta določa prostovoljstvo in njegov pomen, temeljna načela prostovoljstva, pogoje opravljanja organiziranega prostovoljstva, pravice in obveznosti prostovoljcev in prostovoljskih organizacij ter vlogo države, samoupravnih lokalnih skupnosti ter prostovoljskih in nepridobitnih organizacij pri spremljanju ter spodbujanju in razvoju organiziranega prostovoljstva.
Prostovoljec je lahko skorajda vsak med nami, ne glede na starost, izkušnje, poreklo ali kakšno drugo osebno karakteristiko. Pomembno je, da smo odgovorni in pripravljeni pomagati drugim. Prostovoljno delo lahko opravljamo na neformalen način, kamor spadajo vse neorganizirane oblike pomoči (pomoč družini ali prijateljem, volontersko pripravništvo, družbeno koristno delo na podlagi sodne odločbe ipd.), ter na organiziran način – v okviru prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom.
Število prostovoljcev iz leta v leto narašča
Analiza podatkov, ki so jih Ministrstvu za javno upravo zagotovile prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom, razkriva, da število prostovoljcev v Sloveniji vztrajno narašča. Lani je tako organizirano prostovoljsko delo opravljalo več kot 220.000 posameznic in posameznikov, ki so skupno opravili več kot 9,2 milijona ur prostovoljnega dela na različnih področjih: od socialnega varstva, vzgoje, izobraževanja, zaščite, reševanja, pa vse do okolja in trajnostnega razvoja.
Pomembno vlogo pri doseganju tako lepih številk vsekakor igra tudi gospodarstvo. Številna podjetja namreč na različne načine aktivno sodelujejo pri spodbujanju prostovoljstva in dobrodelnosti. HOFER denimo na letni ravni sodeluje z več kot 600 prostovoljci iz okoli 30 socialnih organizacij, ki skrbijo, da hrana, ki se ne proda, najde pot do socialno ogroženih in ranljivih skupin ljudi. V podporo tem organizacijam ob svetovnem dnevu hrane HOFER letos podarja donacijo v višini 18.400 evrov za kritje stroškov prevoza hrane.
HOFER si z optimiziranim sistemom naročanja in dovršenim logističnim sistemom prizadeva za čim manj odpadne hrane v svojih trgovinah. Z namenom, da bi izdelke odprodali, pred potekom roka uporabnosti znižajo njihove cene, z logotipom Je rok potekel? Pogosto uporabno dlje, ki ga kupci najdejo na izdelkih Hoferjevih lastnih blagovnih znamk z rokom uporabnosti Uporabno najmanj do pa opominjajo, da so določeni izdelki lahko užitni tudi po preteku roka uporabnosti, če so bili zaprti, pravilno hranjeni in imajo ustrezen videz, vonj in okus.
A določene količine izdelkov vseeno ostanejo neprodane. Izdelkov, ki so še primerni za uživanje, pri Hoferju ne zavržejo, temveč jih v okviru iniciative Danes za jutri in projekta Hrana na dobri poti že vse od leta 2017 redno donirajo okoli 20.000 socialno ogroženim in ranljivim skupinam. Iz vseh svojih 92 trgovin poleg sadja, zelenjave, suhega sortimenta ter kruha in pekovskih izdelkov donirajo tudi hlajene in zamrznjene izdelke ter jajca. Pri razdeljevanju hrane so jim v izjemno pomoč požrtvovalni prostovoljci iz socialnih organizacij, ki iz več kot polovice trgovin HOFER hrano pobirajo kar vsak dan. V določenih trgovinah pa zaradi pomanjkanja prostovoljcev to žal ni mogoče.
Da bi to omogočili, si želijo, da bi jim na pomoč priskočilo še več prostovoljcev. Hrana tako ne bi šla v nič, temveč bi nahranila lačna usta, med katerimi je žal tudi veliko otroških. Takih z majhnimi ročicami in iskrivimi očmi.
Pomembno je, da pomagamo: ne le zaradi tistih, ki potrebujejo pomoč, temveč tudi za lastno zadovoljstvo!
Čeprav sodobna družba prostovoljstvo postavlja pred številne izzive, je vselej treba najti pot, da pomagamo tistim, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov potisnjeni na rob. Pa naj bo to organizirano, v sklopu prostovoljskih organizacij, ali samostojno, v lokalnem okolju. S tem namreč ne bomo samo pomagali izboljšati kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter razvijati solidarno, humano in enakopravno družbo, temveč se bo v nas sprostil tudi val pozitivnih čustev, počutili se bomo koristne, spoznali nove ljudi, stkali pristna prijateljstva, usvojili nova znanja in kompetence ter imeli možnost za osebno rast. Številnim prav prostovoljstvo na široko odpre vrata v novo zaposlitev in je odskočna deska za uspešno kariero.
Pomembno je, da k prostovoljstvu svoje zaposlene spodbujajo tudi podjetja. Zavedati se je namreč treba, da se uspeha ne meri samo v denarju, temveč so na poti do vrha ključnega pomena tudi nesebična pomoč, spoštovanje in sočutje. Prostovoljstvo ni le pomoč drugemu, temveč pomaga osebnostno rasti tudi tistemu, ki pomaga, mu daje občutek vključenosti in pripadnosti ter povezuje kolektiv. Poleg tega pa krepi medsebojno solidarnost, spodbuja razvoj človeških zmožnosti in vseživljenjskega učenja ter zagotavlja družbeno povezanost in sodelovanje, zato bi moralo biti spodbujanje prostovoljstva del strategije vsakega podjetja z visokimi cilji.
Sponzorirana vsebina
