Nekoč je bilo praznovanje rojstnih dni preprosto. V mlajših letih smo se vsi sorojenci skupaj enkrat letno posladkali s tortico z masleno kremo iz edine takrat obstoječe mestne slaščičarne, ob slavnostni priložnosti smo posneli in razvili eno družinsko fotografijo za spomin in prejeli smo majhna simbolična darila. Vem, da so bila uporabna, a se ne spomnim več, kaj točno so nam podarili starši. V starejših letih smo praznovali s sestričnami in bratranci, sošolci, sosedi, prijatelji, babicami. Doma, ob tortici in malinovcu. Luštno smo se imeli. 

Danes, v potrošniško naravnani družbi, je zelo drugače. Zdi se, da čedalje več staršev in otrok kar tekmuje, kdo bo priredil zanimivejšo, razkošnejšo, prestižnejšo zabavo z najlepšo torto, največ pisanimi baloni, najboljšo animacijo in z ogromno povabljenci. Tematske zabave, denimo bowling, trampolini, sobe pobega, kino, živalski vrt ..., za denimo 10 otrok (kar je včasih pri ponudnikih pogojeno kot minumum) so drage. Skupaj z dve- do triurno animacijo, najemom prostora in pogostitvijo stanejo od 150 evrov navzgor, pa vse do 400, 500 evrov. Da ... seveda je cenejša zabava doma z doma pečeno torto, ki jo je mogoče zelo lepo prirediti za približno 100 evrov. Vendar za kopico otrok je treba imeti primeren prostor, domišljijo, veliko energije in znatno merico potrpežljivosti. 

Starši in otroci se lahko ob praznovanjih znajdejo v stiski

Kajti ... nekateri si lahko privoščijo, a mnogi ne. Otroci in starši, ki nimajo, finančno ne zmorejo. Ne prirediti zabave ne kupiti daril za slavljence. Morda se ne strinjate, češ da ima vsak 10, 20 evrov za dar. Ampak znesek se pomnoži, če je otrok povabljen na več praznovanj, in kaj hitro se nabere veliko. Preveč, in tedaj je družinski izdatek prevelik. Mnogi ne zmorejo niti fizično niti finančno, tako da zabave, ki bi morale biti vesel, praznični dogodek, dejansko ločujejo, delijo, vodijo v razslojevanje ter spravljajo otroke in starše v stres, žalost in stisko. 

Rojstnodnevna praznovanja že vrsto let v tujini predstavljajo oblikovanje statusa družin, kar se zadnja leta odraža in dogaja tudi pri nas, in razslojevanje je dandanes prisotno prav na vseh področjih življenja. 

Žal ga občutijo tudi otroci, saj se odraža v šoli, med prostočasnimi aktivnostmi in tudi ob praznovanju rojstnih dni, je opozorila magistrica zakonskih in družinskih študij, ki na Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje v Ljubljani ponuja psihosocialno pomoč družinam in posameznikom ter vodi program "Dobro sem", Monika Erjavec Bizjak. Opaža, da so rojstnodnevna praznovanja v zadnjih letih tudi pri nas postala velika vzpodbuda potrošništva že pri otrocih v najzgodnejših letih. 

Čeprav ni potrebe niti smisla. "Vedno se moramo starši vprašati, čemu namenjamo takšne vsote za praznovanje rojstnega dne našega otroka in kaj s tem sporočamo svojemu otroku," je pozvala. "Noben otrok ne potrebuje razkošne rojstnodnevne zabave. Tako ne bo oblikoval močne lastne vrednosti, hkrati se tudi starši ne bodo čustveno približali," je prepričana. Odnosi se lahko celo skrhajo, starši in otroci se lahko oddaljijo ter kuhajo se zamere. Kajti starši, ki odštejejo precejšnje vsote za razkošne zabave, včasih v zameno pričakujejo hvaležnost in ubogljivost, ki pa je ne dobijo. 

Zakaj pa starši sploh prirejajo in omogočajo drage zabave z animacijo in razkošnimi pogostitvami? 

Razlogi so različni in eden je zagotovo, ker je mnogokrat lažje in enostavneje. "Pogosto je najlažja oblika, da se izogneš norenju doma, skrbi za kopico razposajenih otrok in testiranju svojih animatorskih sposobnosti. A na drugi strani so družine, ki se želijo zaradi razlik v standardu in zmožnostih izogniti opazkam, ki bi jih tvegali, če v svoj dom povabijo otrokove prijatelje. Da bi sebe in otroka zavarovali pred sramom in izključenostjo, gredo lahko preko svojih finančnih zmogljivosti, kar pa ima na koncu vedno svoje posledice," je opozorila. 

Otroci so izjemno dojemljivi

Opazujejo, vidijo, spremljajo, posnemajo. Želijo si vedno več in vedno boljše. Primerjajo se in tudi praznovanje je pogosto način uveljavljanja položaja med sovrstniki. Del odgovornosti nosimo odrasli oziroma starši. "Od malega jih vzgajamo z ogromno zunanjimi dražljaji. Že dojenčkom nastavimo razne elektronske igrače, ki se svetijo, pojejo, tresejo ... Prehitro jih izpostavimo zaslonom, ki aktivirajo njihove možganske povezave, in potrebujejo vedno več dražljajev, da obdržijo pozornost," je ponazorila družinska terapevtka in svetovalka. V koraku s tovrstno vzgojo, ko je vsak prosti trenutek načrtovan in ko otroke stalno nekdo usmerja, tako da ne potrebujejo čisto nič lastne domišljije, pa gredo tudi organizirana praznovanja. 

A rešitev obstaja

Starši moramo najprej pri sebi razčistiti, od kod izvira potreba za prirejanje takih praznovanj, in postaviti mejo. Monika Erjavec Bizjak predlaga, da se skupaj z otrokom že v začetku šolskega leta sporazumemo, katerih zabav se bo udeležil in kakšno zabavo bo imel sam. Lahko se dogovorimo, "da se bo udeležil zabav prijateljev, ki bodo praznovali doma, ali da bo za vsako darilo moral tudi sam nekaj izdelati (risbo, ki se jo uokviri, nabrati šopek, izdelati darilni bon za druženje ob sladoledu ...)." Ravno odrasli lahko naučimo otroke – predvsem z zgledom –, kaj vse je lahko darilo, in načrtovanje skupaj z otroki je pomembno, je izpostavila in dodala, da jih včasih kar pozabimo vprašati, kaj si v resnici želijo oni. 

In ... roko na srce ... Pri praznovanju rojstnih dni niso najbolj pomembna darila in razkošna, draga torta, temveč so najpomembnejši izkušnja in občutki, ki se prebujajo pred, med in po zabavi. "Če ne verjamete, vprašajte otroka, če se spomni, kaj je dobil lani ali predlani za darilo. Pomembno je vzdušje, ki ga otrok začuti, in ne bo se mogel tako veseliti, radostiti, občutiti zadovoljstvo, če je vsega preveč," je prepričana terapevtka. 

Bistvo je zbliževanje, druženje, veselje

"Otroci danes praznujejo v več krogih in na več lokacijah – v vrtcu ali šoli, v družinskem krogu, s prijatelji – in se lahko izgubi možnost povezovanja. A možen dogovor z otrokom je tudi, da povabi nekaj svojih najbližjih prijateljev na družinsko praznovanje. Tako imajo lahko tudi babice in dedki priložnost spoznati njegovo družbo. Ali pa se poveže več otrok in skupaj praznujejo. Tako se starše razbremeni finančno in časovno, otroci pa se učijo povezovanja in sodelovanja. To so tiste dragocenosti, ki se jih otrok spominja še dolgo časa," je obrazložila. 

Pri naslednjem načrtovanju rojstnodnevne zabave se je torej smiselno opomniti, kako luštno je bilo preprosto praznovati nekoč, v našem otroštvu. Še dandanes se spomnim prijateljic, ki so mi voščile vse najboljše in mi pisale lepe misli v spominsko knjigo. Stike smo z nekaterimi ohranile do danes in ob rojstnih dneh si vselej voščimo. Izrečemo si lepe želje in se dobimo na kavici. Brez dragih materialnih daril. 

Ni treba razkošja niti dragih daril, lepo je, ko se družimo, veselimo, osrečujemo

Tekmovanje, kdo bo imel najbolj razkošno in drago rojstnodnevno zabavo, lahko sproži različna čustvovanja pri otrocih in starših, ki si ne morejo privoščiti. 

Otroci občutijo žalost, razočaranje. Lahko so osamljeni ob spoznanju, da si ne morejo privoščiti praznovanj in dragih daril kot njihovi sovrstniki. So pod pritiskom, da bi morali nekako prispevati, in se lahko počutijo krive, odgovorne in nesposobne. 

Njihovi starši še bolj občutijo finančna bremena, so pod stresom. Žalosti jih, ker otroku niso zmožni nuditi želenega ter ker je njihov otrok žalosten in razočaran. A resnične vrednote in smisel družine in prijateljstva so ljubezen, skrb, podpora, preživljanje kakovostnega skupnega časa. 

Nepozabne spomine je mogoče ustvariti neodvisno od finančnih omejitev. Vsekakor pa bi se morali vsi zavedati, da vrednost proslav ni nujno povezana (samo) z denarjem in da so omejitve zdrave, saj bodo ob njih otroci bolj spoštovali denar. Bolj bodo hvaležni in cenili bodo druženje. Oblikovali se bodo lepi odnosi. 

Resnična sreča je vrednota, ki je ni moč kupiti z denarjem.