Ko se davčni raj zamaje: zakaj se svetovna elita obrača proti Italiji

Dubaj je bil desetletje sinonim za davčni raj in varno zatočišče za svetovno finančno elito. A razmere se hitro spreminjajo. Zaradi geopolitičnih napetosti in davčnih sprememb vse več zelo premožnih posameznikov zapušča Združene arabske emirate in se ozira proti Evropi. V ospredje stopa Milano, ki s pavšalnim davčnim režimom in politično stabilnostjo privablja globalni kapital, poroča The Guardian.

Gre za več kot zgolj selitev bogatašev. Ta premik razkriva globlje spremembe v globalnih tokovih kapitala, razmerju med davčno varnostjo, geopolitiko in življenjskim slogom – ter kaže, kako hitro se lahko ugled nekoč varnega zatočišča začne majati.

Ključni razlog za odhajanje premožnih iz Dubaja je naraščajoča geopolitična nestabilnost na Bližnjem vzhodu. Po navedbah The Guardian so iranski napadi in zaostrene regionalne napetosti močno omajali dolgoletno predstavo Dubaja kot popolnoma varnega okolja za življenje, naložbe in družine. Čeprav vsakdanje življenje v mestu na prvi pogled ostaja nespremenjeno, se je psihološki občutek varnosti med elito bistveno poslabšal.

Hkrati se je spremenil tudi širši davčni okvir. Združeno kraljestvo je napovedalo in začelo odpravo znamenitega davčnega režima "non-dom" (status rezidenta Združenega kraljestva, čigar stalni dom, domicil, je v tujini), ki je desetletja omogočal britanskim rezidentom, da dohodkov iz tujine ne obdavčijo doma. Številni premožni Britanci, ki so ta status kombinirali z življenjem v Dubaju, so se tako znašli pred novo realnostjo: bodisi se vrnejo v davčno strožjo Veliko Britanijo bodisi poiščejo alternativno evropsko rešitev.

Po oceni The Financial Times premožni vlagatelji danes vse bolj tehtajo ne le višino davkov, temveč predvsem njihovo predvidljivost, stabilnost pravnega sistema in politična tveganja. In prav tu Dubaj prvič po dolgem času izgublja primerjalno prednost.

Italija je nastalo vrzel hitro prepoznala kot priložnost. Že leta 2017 je uvedla poseben pavšalni davčni režim za nove davčne rezidente, ki cilja prav na izjemno premožne posameznike. Po tem sistemu lahko tuji rezidenti plačajo fiksni letni davek v višini 300.000 evrov na vse dohodke, ustvarjene zunaj Italije – ne glede na njihovo dejansko višino.

Kot pojasnjuje The Guardian, je ključni pogoj ta, da posameznik v zadnjih desetih letih vsaj devet let ni bil italijanski davčni rezident. V zameno dobi popolno davčno jasnost: ni progresivnih stopenj, ni zapletenih izjem, ni nepričakovanih doplačil. Domači dohodki in naložbe v Italiji pa se seveda še vedno obdavčujejo po običajnih pravilih.

Mednarodni davčni svetovalci so ta režim neuradno poimenovali kar izprazni London, saj je posebej privlačen prav za nekdanje britanske "non-dom" posameznike. Po podatkih Il Sole 24 Ore je v sistem že vključenih približno 5000 zelo premožnih rezidentov – in številka raste.

Največ koristi od novega vala bogastva ima prav Milano. Priliv premožnih rezidentov se najbolj očitno kaže na nepremičninskem trgu. Po podatkih italijanskega raziskovalnega inštituta Nomisma, ki jih povzema Financial Times, so se cene stanovanj v Milanu v zadnjih petih letih zvišale za približno 38 odstotkov.

Konec leta 2025 je povprečna cena kvadratnega metra dosegla okoli 5170 evrov, s čimer je Milano postal najdražje italijansko mesto in prehitel celo Benetke. Največje zanimanje je v tradicionalno elitnih četrtih, kot so Brera, Sant'Ambrogio in Quadrilatero della Moda, kjer se povpraševanje po luksuznih nepremičninah močno povečuje.

A Milano ne privablja le s stanovanjskim trgom. Po poročanju The Guardian mesto doživlja tudi razcvet zasebnih klubov, vrhunskih hotelov in umetniških galerij. Italijanska vlada je dodatno spodbudila umetniški trg z znižanjem DDV na prodajo in uvoz umetnin z 22 na zgolj 5 odstkov – eno najnižjih stopenj v Evropi. Leta 2024 je bila ulica Via Monte Napoleone po podatkih družbe Cushman & Wakefield razglašena celo za najdražjo nakupovalno ulico na svetu.

Pavšalni davek ni edina italijanska vaba. Program "Rientro dei cervelli" oziroma povratek možganov omogoča visokokvalificiranim strokovnjakom, raziskovalcem in menedžerjem, da se jim v prvih petih letih obdavči le 50 odstotkov dohodka, navaja OECD. Čeprav ta shema ni namenjena izključno ultra bogatim, pomembno prispeva k ustvarjanju okolja, v katerem se združujejo kapital, znanje in mednarodne kariere.

V kombinaciji z razmeroma visoko kakovostjo življenja, močno kulturno ponudbo in dostopom do evropskih trgov Italija vse bolj gradi podobo stabilne, sofisticirane alternative za svetovno elito.

Kljub trenutnemu valu selitev strokovnjaki opozarjajo, da Dubaja še zdaleč ni mogoče odpisati. Kot za The Financial Times poudarja Armand Arton, svetovalec premožnim družinam: "Dubaj ima izjemno sposobnost prilagajanja in prepričan sem, da se bo sčasoma odzval na varnostne pomisleke."

Dubaj še vedno ponuja popolno odsotnost dohodnine, izjemno razvito poslovno infrastrukturo in specifičen luksuzen življenjski slog, ki ga Evropa ne more povsem posnemati. A trenutni trendi kažejo, da se ravnotežje spreminja. Milano se vse bolj uveljavlja kot resna, dolgoročna evropska alternativa – ne nujno kot popoln nadomestek, temveč kot nova os, okoli katere se seli del globalne finančne elite.

Viri: The Guardian, Financial Times, Il Sole 24 Ore, OECD