Pri dedovanju zaščitenih kmetij moramo upoštevati predpisana zakona, in sicer Zakon o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) in Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: ZDKG). O posebnostih pri dedovanju kmetijskih gospodarstev oz. zaščitenih kmetij smo se pogovarjali tudi z odvetnico mag. Darjo Bajželj. 

Kaj je zaščitena kmetija? 

Zaščitena kmetija po ZDKG je kmetijska oz. kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe, zakonskega para, zunajzakonskega para, para v registrirani istospolni partnerski skupnosti ali v solastništvu starša in otroka ter obsega najmanj pet hektarov in ne več kot 100 hektarov primerljive kmetijske površine.

Če kmetijo sestavljajo pretežno gozdovi, se za zaščiteno kmetijo štejejo le, če imajo najmanj 2 hektara primerljivih kmetijskih površin, ki so po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirane kot kmetijska zemljišča.

Zaščitena kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabo za redno kmetijsko oz. gozdarsko proizvodnjo ter z njima povezane dejavnosti. Poleg kmetijskih zemljišč zaščitena kmetija obsega tudi poslopja, kmetijske priprave, orodja, živino itd.

Kdo je dedič zaščitene kmetije?

Zaščiteno kmetijo deduje praviloma samo en dedič. Izjemoma lahko po ZDKG kmetijo deduje več dedičev.

V primeru mladoletnih dedičev se določitev dediča kmetijskega gospodarstva lahko odloži, dokler ne postanejo vsi otroci in posvojenci polnoletni.

Zaščitena kmetija je kmetijska oz. kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali v lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para ali oseb, ki živita v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oz. njegovega potomca in obsega najmanj 5 hektarov in ne več kot 100 hektarov primerljive kmetijske površine.

Kmetije, ki izpolnjujejo pogoje za zaščiteno kmetijo, sestavljajo pa jih pretežno gozdovi, se za zaščiteno kmetijo štejejo le, če imajo najmanj 2 hektara primerljivih kmetijskih površin, ki so po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirane kot kmetijska zemljišča.

Zaščitena kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabo za redno kmetijsko oz. gozdarsko proizvodnjo ter z njima povezane dejavnosti.

Kaj spada v zaščiteno kmetijo?

V zaščiteno kmetijo spadajo poleg kmetijskih zemljišč tudi gozdovi, gospodarska in stanovanjska poslopja skupaj z zemljišči, ki so potrebna ali namenjena za redno uporabo stavbe (funkcionalna zemljišča), kmetijske priprave, orodja in živina, s kmetijo povezane služnosti in njim podobne pravice, pravice na zemljiščih agrarnih skupnosti, pravice in dolžnosti v zvezi s članstvom lastnika v kmetijski zadrugi, stvari za izvajanje dejavnosti, ki jih lastnik izvaja na kmetijskem gospodarstvu, če ne predstavljajo glavne dejavnosti in jih ni mogoče ločiti od kmetijske oz. kmetijsko-gozdarske celote ali pa bi bila njihova ločitev ekonomsko nesprejemljiva, ter terjatve in dolgovi, nastali v zvezi s prej navedenimi nepremičninami, premičninami, članstvom in dejavnostmi.

Se je kaj spremenilo? 

Po noveli ZKZ-G (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih-G) je črtan 18. člen ZKZ NPB14, torej se zaščitena kmetija sme deliti v pravnem prometu.

In po 58. členu ZKZ-G se upravni postopki po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95, 54/99 – odl. US in 30/13), začeti pred uveljavitvijo tega zakona, ustavijo, razen v postopkih dedovanja.

Postopki o vpisu zaznambe o zaščiteni kmetiji v Zemljiško knjigo, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se ustavijo.

Vse zaznambe o zaščiteni kmetiji v zemljiški knjigi (šifra 3009, 305) po uradni dolžnosti izbriše pristojni organ v enem letu od uveljavitve tega zakona.

Zakonito dedovanje zaščitenih kmetij 

Zaščitena kmetija v lasti samo enega lastnika se, če je več sodedičev istega dednega reda, deduje takole:

Deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči;

Če do sporazuma med dediči ne pride, imajo pri dedovanju prednost zapustnikov zakonec in potomci, ki se usposabljajo ali so se usposabljali za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti.

Če je takih več, imajo prednost tisti, ki odraščajo ali so odraščali na kmetiji in so s svojim delom ali zaslužkom prispevali k ohranitvi oz. razvoju kmetije. Ob enakih pogojih ima prednost pri dedovanju zaščitene kmetije zapustnikov zakonec. 

Če zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja s strani zapustnikovega preživelega zakonca, potem imajo le-ta in potomci, ki jih ima zapustnik z njim, prednost pred drugimi zapustnikovimi potomci.

Sodediči, ki so se usposobili za poklice zunaj kmetijske ali gozdarske dejavnosti, ali se v času zapustnikove smrti za takšen poklic usposabljajo najmanj že dve leti ali pa so preskrbljeni na kakšen drug način, se kot dediči zaščitene kmetije izločijo, če so v istem dednem redu sodediči, ki so se ali se usposabljajo za kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali pa niso kako drugače preskrbljeni.

Če zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja s strani prejšnjega zapustnikovega zakonca, imajo potomci, ki jih ima zapustnik s tem prejšnjim zakoncem, prednost pred drugimi sodediči.

Če zapustnik nima niti zakonca niti potomcev in zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja s strani očeta ali matere, imajo prednost dediči s te določene strani.

Če po izločanju po kriterijih ostane še vedno več sodedičev, se dedič določi takole:

Sorodniki iz bližnjega kolena imajo prednost pred sorodniki iz oddaljenejšega kolena.

Med sorodniki iz istega kolena ima prednost tisti, ki je najbolje usposobljen za opravljanje poklica kmeta ali kaže, da se bo za to najbolje usposobil; pri tem se po možnosti upoštevajo želje zapustnikovega preživelega zakonca.

Če je zaščitena kmetija v lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, je dedič kmetije preživeli zakonec.

Če je bila zaščitena kmetija v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oz. njegovega potomca, je dedič zaščitene kmetije preživeli solastnik, če ima zakonito dedno pravico. Če preživeli nima zakonite dedne pravice, se dedič prostega dela določi med zakonitimi dediči umrlega solastnika.

Če bi po splošnih predpisih o dedovanju dedovali zaščiteno kmetijo tudi mladoletni otroci ali posvojenci zapustnika, se lahko določitev dediča kmetijskega gospodarstva odloži, dokler ne postanejo vsi otroci in posvojenci polnoletni. Odložitev določitve dediča kmetijskega gospodarstva lahko predlagajo zapustnikov zakonec, njegov otrok ali posvojenec ter skrbstveni organ.

Pri odločanju o odložitvi določitve dediča zaščitene kmetije upošteva sodišče koristi mladoletnih in drugih dedičev, ki bi dedovali po splošnih predpisih o dedovanju, dokler se po polnoletnosti najmlajšega med njimi ne določi dedič zaščitene kmetije po ZDKG. Ko se v takem primeru določi dedič zaščitene kmetije, se določijo tudi nujni deleži po ZDKG.

Kdaj se dedič izloči iz prevzema zaščitene kmetije?

Dedič, ki bi sicer imel prednost do dedovanja, se lahko izključi iz prevzema zaščitene kmetije, če:

- je zaradi psihične bolezni, duševne motnje ali telesne okvare očitno nesposoben za trajno gospodarjenje z zaščiteno kmetijo;

- zaradi svoje očitne in trajne nagnjenosti k zapravljivosti, alkoholizmu ali zlorabi mamil dopušča bojazen, da ne bo dobro gospodaril z zaščiteno kmetijo;

- je že več kot dve leti brez sporočila o kraju svojega bivanja odsoten v takšnih okoliščinah, ki izključujejo njegov povratek v ustreznem roku. Odsotnost zaradi vojne ali vojnega ujetništva pri tem ne pride v poštev.

Če je dedič ob zapustnikovi smrti sam ali skupaj s svojim zakoncem, enim od staršev ali otrokom ali posvojencem oz. njegovim potomcem že lastnik, solastnik ali skupni lastnik druge zaščitene kmetije, lahko kateri koli od drugih dedičev iz istega dednega reda zahteva, da se tak dedič izloči iz dedovanja zaščitene kmetije, ki je predmet dedovanja. V tem primeru deduje zaščiteno kmetijo naslednji dedič, vendar le, če ni že lastnik, solastnik ali skupni lastnik druge zaščitene kmetije.

Ko je zaščitena kmetija v solasti zakoncev:

Če je zaščitena kmetija v lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, je dedič kmetije preživeli zakonec.

Če zakonca umreta hkrati, se dedič za celotno zaščiteno kmetijo določi v skladu z določbami prve točke.

Če v tem primeru po enem od zakoncev obstajajo dediči, ki niso tudi dediči drugega zakonca, se ti dediči pri dedovanju v takih primerih obravnavajo tako, kot da so v enakem sorodstvenem razmerju s tem drugim zakoncem.

Če zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja od enega izmed zakoncev, potem imajo prednost njegovi sorodniki.

Ko je zaščitena kmetija v solasti starša in otroka:

Če je bila zaščitena kmetija v solasti enega od staršev in otroka oz. njegovega potomca (vnuka), je dedič zaščitene kmetije preživeli solastnik, če je dedič po Zakonu o dedovanju.

Če preživeli nima zakonite dedne pravice, se dedič prostega dela določi v skladu z zakonitimi dediči umrlega solastnika (prva točka).

Če solastnika umreta istočasno, velja za dediča zaščitene kmetije otrok ali posvojenec oz. njegov potomec. Na mesto otroka ali posvojenca oz. njegovega potomca vstopijo njegovi zakoniti dediči, med katerimi se dedič celotne zaščitene kmetije določi v skladu s 7. členom ZDKG (prva točka).

Ko zapuščina vsebuje več zaščitenih kmetij, kako se določi prevzemnika zaščitene kmetije?

Če zapuščina vključuje več zaščitenih kmetij in za sodediče nastopa več oseb iz istega dednega reda, se le-te za prevzem posamezne zaščitene kmetije po lastni izbiri odločijo v zaporedju, v kakršnem bi se določile kot dedič kmetije po tem zakonu. Če zapuščina vključuje več zaščitenih kmetij, kot je sodedičev v istem dednem redu, potem sodediči prevzamejo zaščitene kmetije, ki presegajo njihovo število, v enakem zaporedju. Pravica do izbire se uresničuje na podlagi izjave, ki se jo predloži zapuščinskemu sodišču. Ob neupoštevanju roka, ki ga za vložitev izjave določi zapuščinsko sodišče, pravica izbire posameznega sodediča preneha; izbiro sprejme zapuščinsko sodišče in pri tem upošteva vse okoliščine.

Kdaj se zaščitena kmetija deduje po splošnih pravilih o dedovanju?

Če ni dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje zaščitene kmetije po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev in dedovanju zaščitenih kmetij, dedujejo zaščiteno kmetijo vsi dediči v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju. V tem primeru se sme zaščitena kmetija razdeliti po fizičnih delih.

Nujni delež dedičev, ki ne dedujejo zaščitene kmetije

Zakonec, zapustnikovi starši, zapustnikovi otroci in posvojenci ter njihovi potomci, ki ne dedujejo zaščitene kmetije, dedujejo denarno vrednost nujnega deleža po splošnih predpisih o dedovanju. Tem dedičem se ne glede na zapustnikovo voljo všteje v nujni delež vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril in volil v dedni delež.

Nujni delež lahko sodišče na zahtevo dediča še poveča, če ta nima potrebnih sredstev za življenje. Sodišče lahko nujni delež na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, tudi zmanjša, če bi nujni deleži in obveznosti prekoračili vrednost vseh nujnih deležev po prejšnjem odstavku ali pa bi bila znatno ogrožena gospodarska zmožnost zaščitene kmetije. Pri odločanju o povečanju ali zmanjšanju nujnih deležev upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost dedičev ter gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije.

Nujni delež izplača dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo. Rok za izplačilo nujnega deleža določi sodišče glede na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije in socialne razmere dediča. Ta rok lahko praviloma traja največ pet let; v izjemnih primerih lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, določi tudi daljši rok, in sicer največ do deset let.

Nujni delež, ki ga določi sodišče, se do plačila vsako leto revalorizira po temeljni obrestni meri v skladu s predpisi o temeljni obrestni meri.

Kdaj se nujni delež določi kot delež nepremičnine ali premičnine?

Izjemoma lahko iz upravičenih razlogov deduje dedič tudi zemljišče ali druge nepremičnine oz. premičnine, če niso pomembne za zaščiteno kmetijo, vendar le do višine nujnega deleža. Zemljišča, ki niso pomembna za zaščiteno kmetijo, so zlasti: gozdna zemljišča, kmetijska zemljišča z boniteto, nižjo od 40, in zemljišča, ki so po namenski rabi stavbna, razen če gre za zemljišča, na katerih stojijo objekti za potrebe kmetije oz. so potrebna za nadaljnji razvoj kmetije.

Kdaj lahko preživeli zakonec, ki ni dedič zaščitene kmetije, zahteva pravico do doživljenjskega preživljanja na kmetiji?

Preživeli zakonec, ki ni dedič zaščitene kmetije, ima pravico zahtevati doživljenjsko preživljanje na kmetiji v obsegu, ki ustreza krajevnim življenjskim razmeram. Preživeli zakonec te pravice ne more uveljavljati, če se lahko preživlja s svojim premoženjem. Iz upravičenih razlogov se lahko preužitek na zahtevo njegovega imetnika zmanjša ali poveča ali v celoti drugače oblikuje; utemeljeni razlogi obstajajo še posebej takrat, ko dedič zaščitene kmetije zaradi poslabšanja svojih gospodarskih razmer, za katere ni kriv sam, ne more več nositi preužitka v enakem obsegu, ali ko se preužitkar zaradi povečanja svojih potreb, do katerega ne pride po njegovi krivdi, ne more več preživljati s preužitkom, ali ko preužitkarju njegovo bivanje na kmetiji zaradi stalnih sporov postane nevzdržno. O zahtevku odloča v nepravdnem postopku pristojno sodišče, v čigar pristojnosti leži pretežen del zemljišč zaščitene kmetije.

Kdaj ima preživeli zakonec pravico do užitka na zaščiteni kmetiji?

Preživeli zakonec, ki je v času zapustnikove smrti živel na zaščiteni kmetiji, ima pravico do užitka zaščitene kmetije, dokler dedič zaščitene kmetije, če je le-ta potomec zapustnika ali preživelega zakonca, ne dopolni 25. leta starosti in dokler je lastnik, solastnik ali skupni lastnik zaščitene kmetije. Pogoj za uveljavljanje te pravice je, da preživeli zakonec obdeluje zaščiteno kmetijo. V tem času ne more uveljavljati pravice do preužitka. Če preživeli zakonec sklene novo zakonsko zvezo, ima pravico do užitka tudi novi zakonec, če ni izključni lastnik druge zaščitene kmetije.

Kdaj zapuščinsko sodišče vknjiži preživninske pravice na zaščiteni kmetiji?

Zapuščinsko sodišče mora s sklepom o dedovanju odrediti, da se v zemljiško knjigo hkrati z lastninsko pravico dediča zaščitene kmetije vknjižijo tudi preživninske pravice po tem členu.

Kateri dedič je dedno nevreden?

Dedne nevrednosti ni mogoče odpustiti, če je dedno nevreden zato, ker se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljanja zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, in tudi ne tistemu, ki ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči.

Izključitev dediča

Dediča se lahko na predlog sodediča (ki mora razloge dokazati) izključi iz dedovanja, če:

- je zaradi psihične bolezni, duševne motnje ali telesne okvare očitno nesposoben za trajno gospodarjenje z zaščiteno kmetijo;

- zaradi svoje očitne in trajne nagnjenosti k zapravljivosti, alkoholizmu ali zlorabi mamil dopušča bojazen, da ne bo dobro gospodaril z zaščiteno kmetijo;

- je že več kot dve leti brez sporočila o kraju svojega bivanja odsoten v takšnih okoliščinah, ki izključujejo njegov povratek v ustreznem roku (ne šteje odsotnost zaradi vojne ali vojnega ujetništva).

Do izključitve lahko pride le v primeru, ko je več sodedičev in vsaj eden od njih ni izključen.

Izločitev dediča

Dedič iz istega dednega reda lahko zahteva, da se tak dedič, ki je sam oz. z zakoncem, staršem, otrokom ali vnukom lastnik oz. solastnik druge zaščitene kmetije, izloči iz dedovanja zaščitene kmetije, ki je predmet dedovanja.

V tem primeru deduje zaščiteno kmetijo naslednji dedič po 7. členu ZDKG (prva točka), vendar le, če ni že lastnik, solastnik ali skupni lastnik druge zaščitene kmetije.

Kdaj lahko dedič podedovane zaščitene kmetije izplača ostale zakonite dediče? Omejitve glede odtujitve podedovanje zaščitene kmetije

Če dedič odtuji (podari, proda itd.) podedovano zaščiteno kmetijo ali njen znatni del pred potekom 10 let, potem ko je zaščiteno kmetijo prevzel, ter ne pridobi druge kmetije, kmetijskega zemljišča ali gozda oz. sredstev, ki jih je s tem pridobil, če ne vloži v zaščiteno kmetijo najpozneje v enem letu od odtujitve, mora vsem zakonitim dedičem na njihovo zahtevo izplačati razliko med nujnim in polnim zakonskim dednim deležem.

Isto velja tudi, če dedič podedovano zaščiteno kmetijo ali njen znatni del odda v zakup ali jo kako drugače preneha namensko uporabljati pred potekom 10 let, potem ko je zaščiteno kmetijo prevzel, razen če gre za zakup, ki se sklene zaradi posebnih razlogov (npr. odhod k vojakom).

Po poteku teh rokov dedič kmetijo lahko podari ali proda, skladno z omejitvami Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ).

Če je dedič kmetije dedič, ki se po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) šteje za kmeta, je oproščen plačila davka na dediščino. Vendar se mu, če podedovano ali podarjeno nepremičnino odtuji, ali se preneha ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, ali ne obdeluje več zemljišč skladno z ZKZ, prej kot v petih letih od takrat, ko je kmetijo podedoval, davek naknadno odmeri tako, kot bi se mu odmeril, če ob prejemu dediščine oz. darila ne bi izpolnjeval pogojev za oprostitev.

Kdaj imajo sodediči prednostno pravico?

V primeru prodaje ali zakupa zaščitene kmetije oz. njenega dela imajo sodediči prednostno pravico.

Kako izplača dedič zaščitene kmetije vrednost dela zapustnikovega zakonca na zaščiteni kmetiji?

Vrednost dela, ki se izloči iz zapuščine na zahtevo zapustnikovega zakonca in ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju vrednosti zaščitene kmetije, ter vrednost dela, ki se izloči iz zapuščine na zahtevo zapustnikovih potomcev, ki so živeli skupaj z zapustnikom ter mu s svojim trudom, zaslužkom ali kako drugače pomagali k pridobivanju, se ne dodeli v naravi, razen če gre za stvari, ki niso pomembne za zaščiteno kmetijo. Če se izločeni deli ne vrnejo v naravi, mora dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, izplačati njihovo vrednost v roku, ki ga določi sodišče in ki ne sme biti daljši od dveh let, njihova vrednost pa se vsako leto revalorizira.

Na zahtevo upravičencev ali dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, lahko sodišče zaradi zdravstvenih, socialnih in drugih razlogov (npr. gospodarska zmožnost kmetije ipd.) spremeni to pravico v pravico do dosmrtnega preživljanja na breme dediča, ki deduje zaščiteno kmetijo. Obseg pravic do dosmrtnega preživljanja se lahko spremeni zaradi okoliščin, ki so v zvezi s premoženjskim stanjem dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, ali pa iz osebnih razlogov upravičencev.

Kaj, če ni primernega dediča?

Če ni dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje zaščitene kmetije po zgornjih določilih, dedujejo zaščiteno kmetijo vsi dediči v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju (Zakon o dedovanju).

V tem primeru se sme zaščitena kmetija razdeliti po fizičnih delih.

Dedovanje zaščitene kmetije na podlagi oporoke 

Oporočitelj lahko z oporoko razpolaga s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter drugim nepremičnim in premičnim premoženjem, ki niso v sestavi zaščitene kmetije, po splošnih predpisih o dedovanju.

Zaščiteno kmetijo lahko oporočitelj z oporoko zapusti le enemu dediču – fizični osebi. Izjemoma sme oporočitelj zapustiti zaščiteno kmetijo več dedičem, če jo zapusti:

- zakoncema ali

- enemu staršu in otroku ali posvojencu oz. njegovemu potomcu, vendar se v tem primeru zaščitena kmetija ne sme deliti po fizičnih delih.

Če oporočitelj razpolaga z zaščiteno kmetijo v nasprotju z ZDKG glede oporočnega dedovanja, pride do dedovanja na podlagi zakona.

Volilo pri oporočnem dedovanju 

Oporočitelj sme nakloniti volilo, katerega predmet je del zaščitene kmetije, če s tem znatno ne prizadene gospodarske sposobnosti zaščitene kmetije.

Denarna in druga volila, ki bi dediča zaščitene kmetije preveč obremenjevala, sme sodišče na njegovo zahtevo zmanjšati. Pri tem mora sodišče paziti na to, da niso prikrajšani glede svojega nujnega deleža po tem zakonu.

Šteje se, da je gospodarska sposobnost zaščitene kmetije znatno prizadeta, če je predmet volila kmetijsko zemljišče; šteje pa se, da ni znatno prizadeta:

- če so predmet volil gozdna zemljišča oz. kmetijska zemljišča z boniteto, nižjo od 40, pri čemer posamezno volilo ne presega dveh odstotkov, vsa volila skupaj pa ne presegajo 10 odstotkov skupnih kmetijskih površin;

- če so predmet volil stavbna zemljišča ali druge stvari ali pravice, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, pri čemer vrednost posameznega volila ne presega dveh odstotkov, vsa volila skupaj pa ne presegajo 10 odstotkov celotne vrednosti zapuščine.

Nujni delež pri oporočnem dedovanju 

Dediči, ki jih je oporočitelj v oporoki prezrl ali jim je naklonil manj, kot bi dobili, če bi prišlo do dedovanja na podlagi zakona, lahko zahtevajo, da se jim dodeli nujni delež po tem zakonu.

S pogodbami o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenje in pogodbami o dosmrtnem preživljanju (darilnimi pogodbami za primer smrti) ni mogoče razpolagati z zaščiteno kmetijo v nasprotju z določbami Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev in z dedovanjem zaščitenih kmetij.

Sodna praksa: 

V praksi so določila Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) kot specialnega zakona na področju dedovanja zelo pomanjkljiva in nejasna ter v praksi posledično povzročajo težave.

ZDKG je bil sprejet zaradi razveljavitve Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij, ker so bile določbe tega zakona protiustavne. V skladu z določilom 67. člena Ustave je zakonodajalec z ZDKG uzakonil dedovanje zaščitenih kmetijskih oz. kmetijsko-gozdarskih gospodarstev na način, ki odstopa od dedovanja po splošnih pravilih in v razmerju do Zakona o dedovanju (ZD) dedovanje omejuje. Z bolj posebno ureditvijo dedovanja zaščitenih kmetij je zakonodajalec določil posebno varstvo srednje velikih kmetij, ob tem pa je postavil tudi merila, po katerih se opredeljujejo kmetije, ki jim je zakon namenil posebno varstvo.

V praksi se pogosto pojavlja problem, ko mora prevzemnik zaščitene kmetije kot dedič izplačati v denarju nujne dediče, le izjemoma lahko prevzemnik kmetije nujne dediče izplača v premičninah oz. nepremičninah, če le-te niso pomembne za zaščiteno kmetijo, kar je redko.

Primer:

K  dedovanju zaščitene kmetije so se priglasili trije dediči, od katerih sta se za prevzem kmetije zavzemali dve sodedinji – zapustničini hčeri. En sodedič pa soglaša, da kmetijo prevzame A. A., noben pa, da bi kmetijo prevzela B. A. Vrednost zaščitene kmetije so na predlog dedičev ocenili izvedenci gradbene, gozdne in kmetijske stroke na skupno 150.000,00 EUR. Nobena od obeh potencialnih dedinj in nobena od potencialnih prevzemnic kmetije ne bi bila zmožna izplačati terjatev upnikov in denarne vrednosti nujnih deležev od ocenjene vrednosti zaščitene kmetije. Kako se deduje zaščitena kmetija?

Primer:

ZDKG se v poglavju, ki ureja oporočno dedovanje, ne sklicuje na določilo 7. člena, ki določa pravila, po katerih se na podlagi zakona deduje zaščitena kmetija, če je več sodedičev istega vrstnega reda. Zakon na tem področju dopušča oporočitelju svobodo pri izbiri dediča zaščitene kmetije, saj je (z določeno izjemo) omejen le s tem, da jo prepusti enemu dediču, drugih kriterijev, ki jih zakon sicer določa za dedovanje na podlagi zakona, pa ni dolžan upoštevati.

Vprašanje o statusu kmetije – ali je ta že ob smrti zapustnika izpolnjevala pogoje za zaščiteno kmetijo ali ne, je predhodno vprašanje v zapuščinskem postopku.

(Sodba Višjega sodišča v Ljubljani, VSL sklep II Cp 2872/2015)

Primer: 

Sodišče je odločalo o tem, ali nujnemu dediču v zvezi z dedovanjem tistega dela zapuščine, ki predstavlja zaščiteno kmetijo, pripada le denarna vrednost nujnega deleža ali lahko za poplačilo prejme posamezne nepremičnine. Za odgovor na navedeno vprašanje je izbralo ustrezno materialnopravno podlago, namreč določilo četrtega odstavka 15. člena ZDKG, ki ga je tudi pravilno uporabilo. Po dopolnitvi dokaznega postopka z izvedencem in cenilcem za kmetijska zemljišča se je lahko zanesljivo prepričalo, da zemljišča, ki jih je dodelilo nujnemu dediču, niso pomembna za zaščiteno kmetijo; da zaradi njihove izločitve ne bo znatno prizadeta gospodarska sposobnost zaščitene kmetije, pa je potrdila tudi pristojna upravna enota.

(Sodba Višjega sodišča v Ljubljani, VSL Sklep II Cp 2932/2017)