Kot so v sporočilu za javnost pojasnili v nadzorniku trga zavarovanj, so okoliščine nekoliko priredili, da se konkretne osebe ne bi prepoznale. V praksi je šlo sicer tako za moške kot ženske.
Prvi primer
Prvi obravnavani zastopnik je kontaktiral obstoječe zavarovance pod pretvezo, da se bodo premije zvišale in jim v podpis ponudil obrazec, ki naj bi tovrstno zviševanje preprečil.
Podpisan obrazec je nato pospravil v predal, sam pa izpolnil drug obrazec, t. j. za prekinitev police in za ponudbo nove, se nanj podpisal namesto pravega zavarovanca, jo dostavil zavarovalnici. Nova polica je bila sklenjena, provizija pa na poti k zastopniku.
"Zavarovanci so bili prepričani, da so bile stare zavarovalne police le spremenjene, v resnici pa so bile prekinjene in namesto njih sklenjene nove zavarovalne police," so pojasnili na agenciji.
Drugi primer
V drugem primeru se je na obravnavanega zastopnika po pomoč obrnil njegov poklicni kolega, ki mu je zavarovalnica odpovedala pogodbo o poslovnem sodelovanju, police pa je še vedno želel sklepati. Ker je šlo za zavarovance, ki niso bili v portfelju obravnavanega zastopnika, ta zanje ni imel dovoljenja, da bi lahko obdeloval njihove osebne podatke.
Kljub temu je pripravil police, jih podpisal in poslal svojemu kolegu. Ta jih je nato odnašal strankam, od njih pa prejel plačilo v gotovini. Tega denarja nato ni prenesel niti obravnavanemu zastopniku niti zavarovalnici.
"Od zavarovalnice je tako sledilo neprijetno presenečenje za zavarovance in sicer opominjevalni postopek, zavarovanci pa bi lahko ostali brez zavarovalnega kritja, kar je kajpak v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji pri opravljanju poslov zavarovalnega zastopanja," so zapisali na agenciji.
Kot so poudarili, opisano poslovanje pomeni kršitev načela vestnosti in poštenja, ravnanje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji ter kršitev načela zaupanja in zaščite pravic in koristi strank. Posredovanje netočnih podatkov o vsebini zavarovalne pogodbe oz. zavarovalne dokumentacije pa predstavlja nedopustno ravnanje in kršitev informiranosti strank.
Tretji primer
Tudi tretji obravnavani zastopnik je ponarejal podpise zavarovancev prek tablice na zavarovalnih policah in drugi sklepalni dokumentaciji ter s tem prikazoval, da je bil v neposrednem fizičnem stiku z zavarovanci. S tem kakšne škode zavarovancem sicer ni povzročil, saj se je večina strank nato strinjala s sklenjenimi policami, jo je pa zato svoji zavarovalnici.
Obdelavo zavarovalne dokumentacije je izvajal ponoči in na ta račun pridobil plačilo potnih stroškov v višini nočne tarife. Število tako sklenjenih polic je bilo več sto, so izpostavili na agenciji.
Omenjeni zastopnik je obenem ustvarjal imena in rojstne podatke otrok ter takšne fiktivne otroke vključeval na police. Družinam z otrokom, ki še niso dopolnili sedem let starosti, pripada namreč poseben družinski popust, so pojasnili. Število teh polic in število fiktivnih otrok je po podatkih agencije šlo v stotine primerov.
"Pri tem je vendarle treba poudariti, da je bilo ravnanje tega zastopnika, ki je seveda protipravno, usmerjeno zoper zavarovalnico in ne zoper zavarovance - tem je skušal kot nek zavarovalniški Robin Hood celo narediti nekakšno uslugo in jim urediti dober popust, oškodovana pa je bila zavarovalnica," so zapisali.
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV