1. Večina prebivalstva Slovenije je prepričana, da je zdravstvo zastonj

Večina prebivalstva v Sloveniji plačuje dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je sopomenka za dodatno zdravstveno zavarovanje. Iz tega naslova se zbere okoli 650 milijonov evrov na leto, iz prispevkov zaposlenih pa država pobere še več kot 3000 milijonov evrov za zdravstvo. Ta denar bi lahko dali direktno zaposlenim in bi zdravnika, bolnišnico in medicinsko osebje plačali vsak zase ob obisku zdravstvene ustanove ... Neto plače pa bi se dvignile ...

2. Dodatno zdravstveno zavarovanje je le za stare in bolehne

Prometno nesrečo imajo tudi mladi, tudi mladi se poškodujejo ali zbolijo, v primeru dolgotrajnega zdravljenja in bolezni lahko nastanejo visoki stroški, ki jih boste morali plačati iz lastnega žepa. Seveda pa drži, da s starostjo več obiskujemo zdravnika in nam dodatno zdravstveno zavarovanje pride še bolj prav.

3. Dodatno zdravstveno zavarovanje začne veljati takoj, ko ga sklenemo

Problem je v tem, da to zavarovanje velja tako kot vsa druga, le če ga sklenemo, preden zbolimo ali se poškodujemo. Logika je podobna kot pri avtomobilskem kasku. Avto lahko kasko zavarujemo ali ne. V primeru, da avta nismo kasko zavarovali in ga razbijemo, ne moremo priti na zavarovalnico in reči: jaz bi pa avto kasko zavaroval, bom plačal 500 evrov, vi mi boste pa plačali 5000 evrov škode ... Žal vam zavarovalnica reče NE, ne bo šlo, mi zavarujemo le cele avtomobile, ki niso poškodovani. In vi lahko avto popravite, plačate 500 evrov in zavarovalnica ga bo zavarovala.

Pri dodatnem zdravstvenem zavarovanju pa prve 3 mesece sami plačujete stroške zdravstvenih storitev, potem pa kritje prevzame zavarovalnica.

4. Cena dodatnega zdravstvenega zavarovanja je za vse enaka

To dejstvo velja le za tiste zavarovance, ki ves čas plačujejo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Vsi tisti, ki so brez dodatnega zdravstvenega zavarovanja, pa lahko računajo na višjo mesečno premijo. Če ste bili brez dodatnega zdravstvena zavarovanja več kot 10 let, lahko računate na približno 10 evrov višjo mesečno premijo, če ste bili brez tega zavarovanja več kot 15 let, pa približno 15 evrov višjo premijo. 

Skladno z ZZVZZ morajo zavarovalnice zavarovancem, ki so bili brez dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ceno dvigniti za 3 % za vsako leto, ko so bili brez dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

5. Če danes plačujem višjo premijo, se mi bo ta z leti znižala

Žal to ne drži. Vse osebe, ki so bile na primer 10 let brez dodatnega zdravstvenega zavarovanja in za tega plačujejo 10 evrov višjo premijo, bodo višjo premijo plačevale permanentno. Trenutno v slovenski zakonodaji, ki jo na tem področju ureja ZZVZZ (to je Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju), ne obstaja način, kako znižati doplačilo na premijo.

6. Dodatno zdravstveno zavarovanje je obvezno

Pravilno ime je prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. V osnovi je zavarovanje prostovoljno, saj imamo vedno izbiro, ali vsak mesec plačujemo to zavarovanje ali pa pri obisku zdravnika vedno nekaj plačamo ali doplačamo iz lastnega žepa. Dodatno zdravstveno zavarovanje torej ni obvezno.

7. Dodatno zdravstveno zavarovanje moram skleniti takoj, ko končam šolanje

Najpogosteje si dodatno zdravstveno zavarovanje urejamo ob prvi zaposlitvi ali ko tuji delavci pridejo na delo v Slovenijo. V nekaj primerih si morajo to urediti tudi študenti, ki ostanejo brez statusa študenta ali dijaka ter tudi študenti ob koncu šolskega leta, v katerem so dopolnili 26 let.

8. Če imam dodatno zdravstveno zavarovanje, sem takoj na vrsti pri specialistu

Žal to ne drži. V Sloveniji imamo žal dolge čakalne vrste, kar pomeni, da v primeru, da poseg ali pregled ni nujen, lahko nanj čakamo tudi mesece ali več kot leto dni. V ta namen so zavarovalnice razvile produkt specialisti, kjer lahko za nekaj evrov mesečno preskočimo čakalne vrste, smo pri specialistu v roku enega tedna, pregledani in v roku enega meseca tudi po potrebi operirani.

Sponzorirana vsebina