Približno sedem odstotkov zavarovancev v Sloveniji nima izbranega osebnega družinskega, otroškega ali šolskega zdravnika. 24 odstotkov žensk, starejših od 13 let, nima osebnega ginekologa in 27 odstotkov oseb nima izbranega zobozdravnika.

Medtem ko je po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) dovolj pediatrov, ginekologov in zobozdravnikov, ki jemljejo nove paciente, pa po celotni državi primanjkuje osebnih zdravnikov. Brez je več kot 130.000 zavarovancev, saj je trenutno 11 odstotkov družinskih zdravnikov še dolžno sprejemati nove paciente. Mnogi zaradi pomanjkanja le stežka najdejo proste, če pa jim že uspe, so pogosto oddaljeni od njihovega bivališča. A smisel pravice do proste izbire osebnega zdravnika je poleg dostopnosti seveda tudi, da je dosegljiv v bližini kraja prebivanja.

Tako v zdravstvenih domovih kot tudi na ZZZS od leta 2019 dalje dnevno prejemajo številna vprašanja zavarovancev, ki si ne morejo izbrati osebnega zdravnika. Na Zavodu redno spremljajo njihovo dostopnost in pacientom svetujejo, naj na seznamu, preverijo, kateri zdravniki še sprejemajo, in naj se obrnejo tudi na zdravstvene domove.

Pogosto so v stiku z zdravstvenimi zavodi in koncesionarji, ki jih med drugim opozarjajo tudi na upoštevanje dogovora glede možnosti odklanjanja pacientov. Po pojasnilih ZZZS je namreč "izvajalec zdravstvenih storitev zavarovanim osebam dolžan nuditi nujne in neodložljive storitve (tudi izdati napotnice, recept za zdravila, bolniški list ...), četudi nimajo svojega osebnega zdravnika". 

Na ministrstvu za zdravje so še poudarili, "da so ob koncu lanskega leta izvajalci na primarni ravni za namen izboljšanja dostopnosti do izbranih osebnih zdravnikov prejeli pavšal v skupni vrednosti 7,8 milijona evrov na letni ravni, v letu 2021 pa 653.826 evrov, kar jih dodatno zavezuje, da sprejemajo nove paciente". 

Če imajo vseeno težave, tako na ZZZS kot tudi na ministrstvu za zdravje predlagajo, naj se najprej pritožijo pri izvajalcu oziroma zdravstvenem domu, lahko pa se tudi obrnejo na zastopnike pacientovih pravic ali na ZZZS. 

Kaj pa, če zavarovanec kljub vsemu ne more do zdravnika v javni mreži in se zato obrne na zasebnika? Je upravičen do povračila stroškov? Na zdravstvenem ministrstvu odgovarjajo, da je "po ustaljeni sodni praksi pritožbenega in Vrhovnega sodišča, pravica do zdravstvenega varstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja predstavlja eno od temeljnih pravic iz 50. in 51. člena Ustave. Zakonodajalec je pravice iz zdravstvenega varstva realiziral z vzpostavitvijo mreže izvajalcev javne zdravstvene službe, ki se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, torej iz javnih sredstev. V mrežo so vključeni javni izvajalci in zasebniki s koncesijo. Zavarovanec, ki se odloči uveljaviti zdravstvene storitve v zasebnih zavodih, ki z ZZZS nimajo sklenjene koncesijske pogodbe in niso v javni mreži izvajalcev, ki se financirajo iz javnih sredstev, ni upravičen do povračila stroškov zdravstvenih storitev."

Na ZZZS so dodatno pojasnili, da lahko zavarovanec vloži vlogo za povračilo stroškov zgolj za nujne zdravstvene storitve, če jih je opravil pri izvajalcu zdravstvenih storitev izven mreže javnega zdravstvene službe, ki nima sklenjene pogodbe z ZZZS. "Takrat ZZZS povrne stroške storitve v višini in po cenah, ki veljajo za obračun zdravstvenih storitev v breme zdravstvenega zavarovanja na dan koriščenja zdravstvenih storitev. Pri tem velja upoštevati, da so nujne zdravstvene storitve opredeljene kot nujna medicinska pomoč ter neodložljive zdravstvene storitve, kot sledi: nujna medicinska pomoč vključuje oživljanje, ukrepe, potrebne za ohranjanje življenjskih funkcij, za preprečitev hudega poslabšanja zdravstvenega stanja nenadno obolelih, poškodovanih in kronično bolnih." Med drugim gre torej denimo za nujno oskrbo ran, za zdravljenje zlomov, za pomoč ob zastrupitvi ali ob hitrem poslabšanju kroničnih bolezni. A nujna zdravniška pomoč je vselej vsem zagotovljena v urgentnih centrih, ki so del javne mreže.

Zakaj je premalo družinskih zdravnikov?

Na ZZZS poudarjajo, da mora problematiko pomanjkanja družinskih zdravnikov reševati ministrstvo za zdravje. Zatrjujejo, da ne gre za posledico premalo denarja iz zdravstvene blagajne, kajti "ZZZS zadnja leta načrtuje financiranje bistveno večjega števila ambulant, kot jih trenutno financira". Težavo vidijo kot posledico nepravilnega načrtovanja v preteklosti, ko je bilo premalo razpisanih vpisnih mest na obeh medicinskih fakultetah in premalo razpisanih specializacij. Izpostavili so po njihovem mnenju preslabo promocijo poklica družinskega zdravnika, problem pa je tudi v po njihovi oceni nizkem glavarinskem količniku.

"Limit za odklanjanje zavarovanih oseb s strani družinskih zdravnikov je namreč postavljen na 1.895 glavarinskih količnikov na en tim v ambulanti. ZZZS je takemu določilu odločno nasprotoval. Meja za odklanjanje novih oseb je bila namreč določena nerealno nizko glede na razmere oziroma glede na razpoložljivost zdravnikov družinske medicine. Za ohranitev primerljive dostopnosti za zavarovane osebe bi meja zahtevala bistveno povečanje števila zdravnikov družinske medicine (trenutno za 220), ki pa jih izobraževalni sistem (medicinska fakulteta, sistem specializacij) in "uvoz" iz tujine nista zmožna zagotoviti v naslednjih nekaj letih," so opozorili na ZZZS in dodali, da mora zaradi veljavne ureditve upokojenega zdravnika z nadpovprečnim številom opredeljenih oseb nadomestiti približno 1,5 zdravnika s podpovprečnim številom opredeljenih oseb. 

Kakšni so trenutni in tudi predvideni ukrepi za izboljšanje stanja?

Družinskih zdravnikov ni dovolj in na ZZZS vidijo rešitve trenutnega stanja med drugim v novem dogovoru o glavarinskih količnikih, v optimizaciji poteka specializacije družinske medicine, v prenosu določenih kompetenc z zdravnika na druge zdravstvene delavce. Zavzemajo se za notranje organizacijske izboljšave v zdravstvenih domovih ter za izboljšanje in poenostavitev komunikacije s pacienti. Obenem tudi na ZZZS pripravljajo poenostavitve oziroma odprave administrativnih bremen za ambulante družinske medicine, "ki pa se v marsikaterem zdravstvenem domu počasi in slabo implementirajo (obnovljiva naročilnica za medicinske pripomočke, trajna in podaljšana napotnica ...)". Na vprašanje, predvidoma kdaj in na kakšen način se bo izboljšalo stanje glede dostopnosti zdravnikov, pa na ZZZS odgovarjajo: "Ko bo zdravstvena politika (ministrstvo za zdravje, vlada in državni zbor) ustrezneje načrtovala in upravljala zdravstveni sistem ter vzpostavila sistemske pogoje za večjo uspešnost in učinkovitost zdravstvenega sistema."

Na ministrstvu za zdravje so poudarili, da so v novi sestavi med prednostne naloge med drugim uvrstili izboljšanje upravljanja in vodenja čakalnih seznamov ter krajšanje čakalnih dob, a dodali, da na kratek rok ni mogoče rešiti pomanjkanja zdravnikov na primarni ravni. Rešitve in načine, kako bi z obstoječim kadrom lahko povečali dostopnost na primarni ravni ter razbremenili zdravstvene time, seveda vseeno iščejo. Med drugim so zagotovili več denarja; omogočili so spodbude za dodatno delo, prizadevajo si za večjo digitalizacijo, uvajajo administrativne spremembe in spodbujajo prenos z določenih nalog z osebnega zdravnika na dodatne administrativne delavce. 

Julija je bil sprejet Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema z namenom stabilizacije zdravstvenega sistema in zagotavljanja primerne zdravstvene obravnave pacientov. Zakonsko predvideni ukrepi se po zatrdilih ministrstva osredotočajo na vsa področja, kjer so nastale čakalne dobe in kjer je najslabša dostopnost do zdravstvenega varstva. "Ukrepi za povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev med drugim predvidevajo dodatke za povečan obseg dela in posebne pogoje dela ter plačilo po realizaciji vseh opravljenih storitev. Zakon daje podlago za povečan dostop do zdravnika na primarni ravni in tudi skrajšanje čakalnih dob," so sporočili. Med drugim predvideva dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve in za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo, in kot že zgoraj omenjen prenos določenih nalog na druge zaposlene v zdravstvenem timu. Za pomoč pri administraciji in pri zagotavljanju odzivnosti v ambulantah je bil recimo v letu 2022 dodan zdravstveni administrativni sodelavec.

Vlada je sprejela in poslala v nadaljnjo obravnavo tudi predlog Zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva. V letu 2023 je tako predviden višji dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine z namenom spodbuditi mlade zdravnike k izbiri poklica osebnega zdravnika. 

V zakonskem predlogu je obenem predvidena organizacija ambulante za neopredeljene zavarovane osebe z namenom zagotovitve dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse zavarovane osebe, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika. "Zato bodo pacientu še vedno zagotovljene pravice, tudi pravica do kakovostne, varne zdravstvene obravnave. Zavarovana oseba se bo namreč lahko opredelila na ambulanto in ne na zdravnika in bo v tej ambulanti lahko uveljavljala vse pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja enako, kot če bi imela izbranega osebnega zdravnika," so pojasnili na zdravstvenem ministrstvu. Ob koncu so zatrdili, da bodo nadaljevali z ukrepi, "ki so dokazano učinkoviti za razbremenitev zdravstvenih delavcev na primarni ravni in tudi za povečanje števila zaposlitev v dejavnosti".