Zapis, ki je bil najprej objavljen v eni izmed Facebook skupin, ki je namenjena kampiranju, a se je nato hitro začel širiti po omrežju.

Besedilo je v originalni verziji, nelektorirano. "Evo zdaj pa nekaj kar ni kampiranje ampak je življensko. Smo eni izmed mnogih, ki smo iz kampa v petek hiteli domov, ker smo imeli poplavljen dom. Grozno je bilo in še ni konec....še pospravljamo in se borimo. Danes pa je čas, ko sem klicala zavarovalnico kjer imamo hišo zavarovano za zelo visok znesek. Tam so mi povedali, da moramo vse fotografirati in delati podroben seznam stvari. No to ni problem, to smo naredili. Povedali pa so nam tudi, da moramo stvari hraniti do obiska cenilca da so to danes zvedeli od nadrejenih. Bravo. Mi pa smo vse dva dni metali v kontejnerje za katere smo morali itak samo poskrbeti. Zelo sem jezna žalostna prizadeta za tak način. Kako boš to hranil ko se boriš z vodo muljem svinjarijo. Po vodi je plavalo vse živo tudi prižgane sveče s pokopališča, zdravila očala itd. Vse nam je uničilo zdaj se bodo pa takole šli. Kako naj bi to hranili, kdaj bo prišel cenilec na tako količino prizadetih. Že tako si prizadet potem te pa še nagajajo in iščejo luknje. Nisem še slišala nobenega politika, ki bi ponudil malemu človeku pomoč. Lahko bi rekli ta mesec vam pa pomagamo pri strošku elektrike ker sušilci požirajo elektriko. Kontejnerje za smeti smo si morali najeti sami itd."

Kaj so povedale zavarovalnice?

V ponedeljek, 7. avgusta, so iz Zavarovalniškega združenja Slovenije in iz Zavarovalnice Triglav zavarovancem sporočili, da naj s prijavo škode ne hitijo, in "če je mogoče, naj poplavljene in uničene predmete spravijo do prihoda cenilca". Prav ta del je marsikoga zbegal, saj so se takrat že odvijale sanacije, ljudje pa so uničene predmete, ki so lahko tudi vir širjenja bolezni, zlagali na ulico med kosovni odpad. 

Da ne bi bilo nesporazumov in slabe volje, smo zato Združenje in tri zavarovalnice vprašali, kaj to navodilo pomeni. Kaj se bo zgodilo s tistimi, ki so uničene stvari že odvrgli? Kaj s tistimi, ki jim je deroča voda odnesla stvari in sedaj sploh ne vedo, kje so?

Zavarovalnica Generali 

V zavarovalnici Generali strankam svetujejo, da vso škodo fotografirajo – lahko tudi po korakih. "Popis uničenih in poškodovanih stvari z oceno vrednosti lahko namreč bistveno pospeši postopek reševanja škodnega primera (in posledično tudi izplačilo), zato ga priporočamo zavarovancem," so razložili za Cekin.si.

Poudarjajo, da s popisom poškodovanih predmetov stranke pridobijo pregled celotne škode in jo tudi lažje prijavijo ter ne pozabijo prijaviti kakšnega predmeta. Obenem dokumentiranje škode zavarovancem omogoča, da se lahko takoj lotijo sanacije in ne čakajo obiska cenilca, kar je še posebej pomembno pri škodi na objektih, saj tako preprečijo nadaljnje nastajanje škode. "Za začetek sanacije namreč ni treba čakati na prihod cenilca," pravijo. 

Enostavnejše sanacije se lahko zavarovanec loti sam, saj ob manjših škodah ogled cenilca na lokaciji ni nujno potreben. Na podlagi dokumentacije (torej fotografij in spiska poškodovanih stvari in poškodb) cenilec presodi, če je potreben ogled na lokaciji ali bo zadostoval ogled na daljavo preko video klica oziroma bo škoda izplačana na osnovi posredovanih fotografij. Škodo namreč lahko zavarovanec prijavi tudi po izvedeni obnovi.

A POZOR! "Stranke  lahko večje kose pohištva, npr. kavče, omare, postelje, vzmetnice, odpeljejo na deponijo, vendar pa prosimo, da nam za oceno škode dajo čim natančnejše podatke o teh stvareh, medtem ko tehnično opremo, npr. računalnike, stroje, če je le možno, shranijo, saj so vrednosti zelo različne, včasih zelo visoke. Ker marsikje poškodovanih stvari ni mogoče shraniti, so fotografije poškodovanih stvari zelo pomembne. S fotografij naj bo razviden obseg škode na opremi in poškodovanih prostorih," so nam razložili pri Zavarovalnici Generali. 

Zavarovalnica Triglav

Kaj pa pravijo pri Zavarovalnici Triglav? Tam stranke prosijo, da ob prijavi škode posredujejo dokazila, na podlagi katerih lahko čim hitreje določijo temelj za izplačilo in pripravijo obračun višine zavarovalnine. 

"Med njimi so predvsem fotografije poškodb v notranjosti objekta in fotografije poplavljenih, poškodovanih in uničenih stvari, pa tudi dokumentacija in seznam poškodovanih stvari. Če je varno in mogoče, jim svetujemo tudi, naj poškodovane predmete (s)hranijo do prihoda cenilca. Če tovrstnih predmetov zaradi različnih razlogov ob izvajanju postopka cenitve nimajo (bodisi jih niso mogli shraniti bodisi so jih odnesle poplave), oceno škode naredimo na podlagi seznama poškodovanih predmetov in fotografij," so razložili za Cekin.si. 

Na terenu sicer opažajo, da so stranke s fotografiranjem v veliki meri dokumentirale potek naravnih nesreč in škodo na njihovem premoženju. 

Kaj pa, če njihove stranke nimajo fotografij? "V primerih, ko zavarovanci nimajo niti fotografij ali drugih dokazil o poškodovanih predmetih, pa pri oceni škode izhajamo iz ogleda obstoječega stanja in na podlagi pogovorov s stranko," so nam razložili in dodali, da lahko zavarovanci škodo najhitreje in najenostavneje prijavijo na daljavo. 

Za pomoč pri oddaji škodnega zahtevka se lahko posamezniki vedno obrnejo tudi na svojega zastopnika. Kljub temu, da za prijavo škode velja tridnevni rok po njenem nastanku, pa v primeru tovrstnih dogodkov upoštevamo tudi kasnejše prijave. Z oddajo prijave zavarovancem torej ni treba hiteti. Še več informacij o prijavi škode je na voljo tudi na spletni strani Zavarovalnice Triglav.

Zavarovalnica Sava

Za pojasnila smo prosili tudi Zavarovalnico Sava, kjer so svoje zavarovance že večkrat pozvali, da v prvi vrsti, torej prioritetno poskrbijo za svojo varnost in zdravje ter za varnost in zdravje svojih bližnjih. "Verjamemo, da je bilo zaradi specifike dogodka precej stvari zalitih s kombinacijo mulja, odplak, nevarnih snovi itd., zato odstranitev le-teh ne bo vplivala na priznano odškodnino, če bo vrednost stvari ocenjena realno in ustrezno dokumentirana," so sporočili za Cekin.si.

Navodilo, ki se veže na ohranitev poškodovanih stvari, namreč velja v razmerah, ki ne ogrožajo zdravja zavarovancev in če jim to omogoča prostor. Bistveno je, da vse poškodbe ustrezno dokumentirajo (fotografirajo in vnesejo v seznam), same poškodovane stvari pa lahko nato odpeljejo na deponijo pred obračunom škode. Kljub temu predlagajo, da predmete večje vrednosti, če razmere to le omogočajo, prihranijo, saj bo s tem ocena škode lažja in realna. 

Zanimalo nas je tudi, kako bodo obravnavali vse tiste, ki so poškodovane predmete že odvrgli. "Škodo na stvareh bomo obravnavali na podlagi fotografij (če je strankam uspelo le-te posneti pred odvozom na deponijo) in pripravljenim popisom z ocenjeno vrednostjo, ki mora biti realna. Večja odstopanja bo potrebno dokazovati z računi o nabavi, morebitnimi fotografijami pred samim škodnim dogodkom in podobno," so nam razložili. 

To torej pomeni, da pripravite popis poškodovanih/izginulih stvari in ob prijavi škode, glede na možnosti, priložite kakršnakoli dokazila o njihovem obstoju.

Kaj pa pravijo v Slovenskem zavarovalnem združenju?

Za mnenje in razlago, ki bi pomirila zavarovance, ki so že zaradi poplav pod hudim stresom, smo prosili tudi Slovensko zavarovalno združenje, kjer so nam razložili: "Če ni na voljo računov in ostalih dokazil, poškodovane stvari pa se že odstranjujejo, v zvezi s prijavo škode na premičninah svetujemo, da zavarovanci pripravijo seznam ob poplavi poškodovanih ali izgubljenih stvari, v čim večji meri podajo podatke za oceno njihove vrednosti in, če je možno, priložijo fotografije, ki izkazujejo obseg nastale škode. Bolj ko bodo seznami popolni, lažje in hitreje bodo cenilne službe rešile odškodninski zahtevek za poplačilo škode."

Nasvet

Oborožite se torej s fotoaparatom oz. mobilnim telefonom. Naredite čim več fotografij: priložite vse, ki so nastale med poplavo, preden začnete pospravljati fotografirajte prostore, stvari ... Nato fotografirajte le stvari, naj se čim bolje vidi, kako so uničene in do katere mere. Poskrbite, da bodo fotografije dobre in da bo iz njih razvidna nastala škoda. 

Pomagajte tistim, za katere menite, da tega fotografiranja ne zmorejo sami – na primer starejšim, ki niso tako vešči tehnologije ali pa ne zaznajo, da so njihove fotografije preslabe in posledično z njih ni razvidno, kolikšna je škoda na predmetih.