Ob sklepanju premoženjskih zavarovanj je najprej smiselno preveriti konkurenčno ponudbo. Pri primerjavi je potrebno paziti na dejansko primerljivost cen, saj je ponudba zavarovalnic raznolika in morda ni primerljiva zaradi različnih kritij, paketov, izključitev in omejitev, pa tudi ugodnosti, ki jih morda nudijo. Zavarovanja in zavarovalna kritja se namreč razlikujejo med zavarovalnicami in vsaka ima svoja pravila sklepanja zavarovanj nepremičnin, so poudarili na Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN). Pred sklenitvijo zavarovanja je treba tudi dobro premisliti, za katere nevarnosti je smiselno zavarovati nepremičnino. "Pri sklepanju zavarovanja za nepremičnine morajo biti zavarovanci pozorni prvenstveno na vrsto in obseg zavarovanih nevarnosti, vključno z izključitvami in omejitvami zavarovanja," so poudarili.

Kaj krije zavarovanje in kaj je izključeno ter kakšne so pravice in odgovornost zavarovanca, je navedeno v splošnih pogojih. Sicer pa ima ključno vlogo pri sklepanju zavarovalni zastopnik ali posrednik, ki pred sklenitvijo zavarovanja preveri, katero zavarovanje je primerno in ustrezno za zavarovanca. Obenem mora odgovoriti na vsa vprašanja v zvezi z zavarovanjem in "zavarovanci naj od njega vedno zahtevajo podrobnejšo in konkretno razlago. Tudi o višini izplačila v primeru nastanka določenega škodnega dogodka (na primer poplave, potresa, kraje, izliva vode, vloma, poškodovanja stvari ...) in še posebej, če ne razumejo strokovnih zavarovalniških izrazov, kot so zavarovanje na novo vrednost, zavarovanje na dejansko vrednost, zavarovanje na prvi riziko ...", svetujejo pri AZN. 

Na podlagi pridobljenih informacij mora zatem vsak pri sebi oceniti, kakšno zavarovanje je smiselno izbrati. "Pametno je natančno preučiti ponudbo in poiskati zavarovanje, ki najbolj ustreza potrebam zavarovanca," so poudarili v Slovenskem zavarovalnem združenju (SZZ) in dodatno pojasnili, da je "zavarovanje je namenjeno povrnitvi škode, ki bi nastala, in omogoča obnovo uničene ali poškodovane nepremičnine. V zavarovalni pogodbi (na polici) pa je določen največji znesek, do katerega zavarovalnica krije škodo. Je zavarovalna vsota, ki odraža gradbeno vrednost nepremičnine in pravilno določena zagotavlja, da se odpravi nastala škoda in da se nepremičnina vrne v prvotno stanje".

Pri zavarovalnicah poudarjajo, da je treba biti še posebej pozoren na zavarovalno vsoto in obseg zavarovalnega kritja oziroma zavarovane nevarnosti. "V splošnem mora zavarovalna vsota ustrezati vrednosti zavarovanega premoženja – stanovanjskih nepremičnin in premičnin, da ne bo prišlo do pod- oziroma nadzavarovanja," so izpostavili v zavarovalnici Generali. Zavarovalna vsota se v večini primerov določi z uporabo smernic zavarovalnic, lahko pa jo določi tudi zavarovanec sam. "Zavarovalna vrednost je lahko nova ali dejanska. Novo vrednost pri zavarovanju stanovanjskih nepremičnin predstavljajo stroški za ponovno izgradnjo/nabavo/montažo po cenah v kraju zavarovanja, medtem ko se pri dejanski vrednosti upošteva tudi izgubljena vrednost stvari zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacije) in vrednost ostankov," so opisali. 

Zavarovalnice praviloma ponujajo pakete. Obseg zavarovalnega kritja je odvisen od izbranega in vsak mora glede na svoje zahteve oziroma potrebe oceniti, kateri paket je najprimernejši zanj. "Obenem mora posebno pozornost nameniti limitiranim nevarnostim, kjer je zavarovalno kritje nižje od skupne zavarovalne vsote (npr. zemeljski plaz, poplava ipd.), in možnostim za njihovo povišanje," so dodali pri Generaliju. Sicer pa zaznavajo, da zavarovalci ob sklenitvi zavarovanja premalo pozornosti namenijo obsegu zavarovalnega kritja in vsebini zavarovalnih pogojev, ob morebitnem škodnem primeru pa ugotovijo, da njihova škoda ni zavarovana, je zavarovana za nizek znesek ali bi bila zavarovana v drugem paketu. Zato si je treba pred sklenitvijo zavarovanja natančno prebrati pogoje in preveriti obseg zavarovanja. 

V zavarovalnici Triglav med najpogostejšimi napakami, ki jih lahko zavarovanec naredi pri (ne)izbiri kritij, opažajo podcenjevanje nevarnosti oziroma prepričanje, da se neželeni dogodek ne bo zgodil. Tako nekateri svojega doma še vedno ne zavarujejo za primer potresa oziroma poplave ali so zmotno prepričani, da je kritje vključeno v pakete zavarovanj. Pri zavarovanju nepremičnine zato priporočajo, da lastnik dobro preuči, katere nevarnosti lahko objekt neposredno ogrožajo tudi glede na njegovo lego oziroma lokacijo, torej da ocenijo, če je morda večje tveganje za poplave ali zemeljski plaz, potres ... 

Lastniki morajo biti pozorni tudi, kolikšno škodo lahko povzroči posamezna nevarnost, in ustrezno določiti višino zavarovalnega kritja. Pri Triglavu priporočajo, naj se seznanijo tudi z višino franšize oziroma soudeležbe, ki pomeni, da del zneska za popravilo škode prispeva zavarovanec. "Če se želi izogniti plačilu soudeležbe, lahko pri zavarovanju doma izbere možnost odkupa soudeležbe pri večini zavarovanih nevarnosti. Prav tako je zelo pomembno, ali je zavarovanje sklenjeno na dejansko ali na novo vrednost. Pri izplačilu škode se namreč, če je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost, upošteva odbitek zaradi starosti, obrabe ali zastarelosti (amortizacija)," so obrazložili. 

Vsak se hkrati odloča glede na potrebe, želje in seveda zmožnosti plačevanja premije. V zavarovalnici Sava imajo denimo kot osnovo izpolnjen vprašalnik, kjer se zavarovalec opredeli glede zahtev in potreb zavarovanja, in na podlagi katerega skupaj z zastopnikom oblikuje zavarovalno polico. Po njihovem nasvetu je posebno pozornost dobro posvetiti predvsem odločitvi za ustrezno višino zavarovalnih vsot, s čimer si zavarovalci zagotovijo, da zavarovalnica v primeru škodnega dogodka v celoti povrne nastalo škodo. Prav tako je treba zavarovati vse nevarnosti, ki lahko ogrozijo objekt in opremo v njem, bistveno za vsakega zavarovanca pa je, da zavaruje nevarnosti, ki ga lahko močno ekonomsko prizadenejo. Mednje zagotovo sodijo vsi temeljni požarni riziki (požar, strela, vihar, toča ...) in pa seveda dodatni riziki, kot so potres, poplava, odgovornost, so nanizali. 

Tudi v zavarovalnici Grawe poudarjajo pomembnost, da je zavarovalna vsota zavarovane nepremičnine usklajena z resnično gradbeno vrednostjo. Namreč če je nižja od resnične vrednosti, govorimo o podzavarovanju, saj zavarovalnica izplača zgolj zavarovalnino, ki ustreza razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo. Smiselno je tudi prilagajati in upoštevati dejansko vrednost nepremičnine, ki je lahko danes bistveno drugačna kot pred leti. Pri zavarovalnicah priporočajo sprotno prilagoditev vrednosti nepremičnin, kjer osnova ni zgolj gradbena vrednost, temveč kvadratura, ob upoštevanju vlaganj in izboljšav. 

Neustrezno naj bi bilo zavarovanih med 30 in 40 odstotkov nepremičnin 

Uradne številke, koliko je podzavarovanih nepremičnin, sicer ni. Groba ocena je, da je neustrezno zavarovanih med 30 in 40 odstotkov nepremičnin in da okoli tretjina nepremičnin v Sloveniji v lasti fizičnih oseb še vedno ni zavarovanih za nobeno nevarnost. V zavarovalnicah zaznavajo, da se ravno ob zavarovanju poplav pogosto določi prenizka zavarovalna vsota; ob letošnjih poplavah je denimo več kot polovica zavarovancev Triglava utrpela škodo na objektih, ki so postavljeni na področjih, ki niso prepoznana kot poplavno nevarna oziroma po zbranih podatkih niso na območjih poplavnih voda. Posledično so imeli nekateri, ne zavedajoč se poplavnega rizika, na policah izbrane prenizke zavarovalne vsote oziroma so bile dejanske škode iz poplav višje od sklenjenih limitov kritij na zavarovalnih policah. 

V SZZ vsekakor priporočajo, da se vsak zavarovanec podrobno seznani z zavarovanjem, za katerega se odloči, in svetujejo "natančno branje pogojev za sklenjeno zavarovanje, pridobitev ponudb več zavarovalnic za nameravani sklenjeni produkt, primerjavo cen, dodatnih pogojev za sklenitev ... Nenazadnje je treba pretehtati, ali nam določeni produkt ustreza glede na naše cilje, želje, načrte, obveznosti, ki jih imamo (krediti, družina ali samski ...)". Izbira najprimernejšega zavarovanja se namreč razlikuje od posameznika do posameznika, prav tako se razlikujejo ponudbe zavarovalnic, z osebnim podpisom ob sklenitvi pogodbe pa potrdite, da ste seznanjeni o značilnostih produkta, ki ga kupujete, so poudarili. 

Pri Savi dodajajo, kako zelo je bistveno zavarovati nevarnosti, ki vas lahko močno ekonomsko prizadenejo. Mednje zagotovo sodijo vsi temeljni požarni riziki (požar, strela, vihar, toča ...) in pa seveda dodatni riziki, kot so potres, poplava, odgovornost. Žal pa se napake oziroma nepozornost pri zavarovanju nepremičnin neredko pokažejo naknadno, ko je že prepozno. Šele, ko škoda že nastane. V izogib raje pred sklenitvijo podrobno preverite zavarovalne police in temeljito razmislite o ustreznem zavarovanju, ki si ga še lahko privoščite. In zdaj je pravi čas, da preverite, kako je zavarovana vaša nepremičnina. Če na polici denimo nimate zapisanih kritij nevarnosti ali če je nepremičnina podzavarovana, se obrnite na zavarovalnico, kjer vam bodo znali svetovati.