Te dni na hrvaških portalih prebiramo članke o tem, da je v njihovi državi močno prisotna "zaznana inflacija". A ne samo na Hrvaškem, tudi v Nemčiji je visoka. 

Kaj je "zaznana inflacija"?

"Zaznana inflacija" je nasprotje izmerjene inflacije. Gre za naraven pojav, ki je prisoten v vseh časovnih obdobjih, a trenutno je zanimiv zaradi tega, ker se je prepad med "zaznano" in "izmerjeno" inflacijo močno poglobil. 

V Nemčiji je tako izmerjena inflacija 6,1 odstotka, zaznana pa kar 18 odstotkov. Na Hrvaškem je ta prepad še globlji: izmerjena 3,8, zaznana pa kar 24-odstotna. 

Zakaj tolikšne razlike?

In nato se zgodijo tisti prizori, ko državljani doma ob novicah bentijo, da so podatki o podražitvah in inflaciji popolnoma napačni, saj da so številke občutno višje, razmere pa veliko bolj dramatične. 

Če ste morda le zamahnili z roko, saj naj bi šlo za subjektivno dojemanje gospodarskih razmer in osebnega finančnega stanja, pa se ekonomisti ne bi strinjali z vami. Ta prepad med zaznano in izmerjeno inflacijo predstavlja resno nevarnost.

"To ni nepomembno, saj zaznana inflacija močno vpliva na potrošnike, na primer na njihovo obnašanje. Ta razlika igra pomembno vlogo za gospodarstvo in podjetja ter za politiko obrestnih mer," pravi Jasmin Gröschl, višji ekonomist pri zavarovalniški hiši Allianz Trade. 

"Obstaja velik razkorak med zaznano in dejansko inflacijo, zlasti v Nemčiji," pravi Gröschl. V evroobmočju kot celoti se ti dve vrednosti razlikujeta za okoli devet odstotnih točk, v Nemčiji pa za okoli 11, je še dodal. 

Jasno je, da so potrošniki bolj pozorni na spremembe cen izdelkov, ki jih pogosto kupujejo, kot so hrana in pijača, gorivo ali drugi artikli v trgovinah. Podražitve dojemajo bolj čustveno, velikokrat jih spravijo v nezavidljivo situacijo in jih silijo, da spremenijo svoj način življenja. 

"Če se te cene dvignejo nad povprečje, imajo ljudje občutek, da je inflacija veliko višja," pravi Gröschl. Ko kupujemo blago in storitve ter ugotavljamo, koliko stanejo, si ustvarimo sliko o tem, koliko se spreminjajo cene in s kakšno hitrostjo.

Toda naša percepcija oz. zaznavanje pogosto ne sovpada z uradnimi podatki o inflaciji. Zakaj je temu tako?

Podražitve se nam bolj vtisnejo v spomin. Nanje smo bolj pozorni kot pa na stabilne cene ali na zniževanja cen. Več pozornosti namenjamo rednim gotovinskim plačilom kot nerednim nakupom in direktnim obremenitvam. Ko razmišljamo o inflaciji, pogosto pomislimo na cene blaga in storitev, ki jih najpogosteje plačujemo, kot so bencin, kruh ali frizerske storitve.

Če se te cene dvignejo nad povprečje, bi lahko precenili dejansko stopnjo inflacije. Nasprotno pa lahko spremembe cen blaga in storitev, ki jih kupujemo manj pogosto (npr. avtomobili in pohištvo) ali jih plačujemo z direktno bremenitvijo bančnega računa (npr. mesečna najemnina ali zavarovalne premije), manj vplivajo na naše dojemanje inflacije, za portal Insolve.hr pove hrvaški ekonomist Ivan Vidas.

V bistvu bi lahko stopnjo inflacije izračunali za vsakega posameznika

Vsak posameznik je v resnici izpostavljen drugačni stopnji inflacije. Če se cene bencina dvignejo veliko bolj kot cene drugega blaga in storitev, se lahko stopnja inflacije pogostim uporabnikom avtomobilov zdi višja od izmerjene stopnje, ker za bencin porabijo več od povprečja. Nekdo drug lahko meni, da je inflacija nižja od izmerjene stopnje, ker cene izdelkov, ki jih kupujejo, pogosto rastejo manj od povprečja. Ali pa nima avtomobila in teh stroškov sploh ne zazna. 

Takšne razlike v dojemanju se lahko pojavijo med različnimi demografskimi skupinami prebivalstva.

Stopnjo inflacije bi lahko izračunali za vsakega posameznika posebej, saj se drugače obnašamo in naše potrošniške navade so popolnoma različne. A se stopnja inflacije meri za celotno državo, kot bi bila eno veliko skupno gospodinjstvo. V resnici pa ima vsak svojo inflacijo, kar pomeni, da obstaja porazdelitev inflacije: za nekatere je nižja od referenčne, pri nekaterih pa večja.

Te razlike lahko celo omajejo zaupanje državljanov v uradno statistiko

Pomembne razlike med zaznano in izmerjeno inflacijo lahko nastanejo predvsem v času velikih sprememb, kot je uvedba evra, kar se je zgodilo v Sloveniji in sedaj se podobno dogaja tudi pri naših sosedih Hrvatih. Te razlike lahko celo omajejo zaupanje državljanov v uradno statistiko. V številnih državah evroobmočja je bil prehod z nacionalne valute na evro povezan z izjemno visoko zaznano inflacijo.