Na prvo mesto so ameriški novinarji postavili Angelo Merkel, nemško predsednico vlade. Krivijo jo, da je premalo proaktivna pri reševanju krize. Glede na to, da je Nemčija, glavna evropska gospodarska sila in hkrati tudi glavna kreditorka evropskega razvoja, naj bi bila tudi njena krivda največja.

Na drugem mestu je njen kolega, novi francoski predsednik Francois Hollande. Kljub temu da se je že večkrat uprl Angeli Merkel in zagovarja evropsko fiskalno integracijo ter skupno deljenje evropskega dolga, pa njegova poteza, da je znižal upokojitveno dobo in nasprotovanje varčevalnim ukrepom, po mnenju ameriških analitikov zgolj slabša trenutno stanje.

Hans-Werner Sinn je nemški ekonomist in predsednik inštituta za ekonomske raziskave. Je eden glavnih zagovornikov izstopa Grčije iz evroobmočja in velik nasprotnik finančnih pomoči, ki jih dobivajo banke.

Ben Bernake, predsednik ameriškega FED, naj bi sicer bil zaslužen za to, da so se ZDA delno izvlekle iz krize, a njegovi kritiki opozarjajo, da bi moralo biti kvantitativno popuščanje (reševanje krize z dajanjem novega denarja v obtok) še močnejše. Krivijo ga za še vedno visoko brezposelnost v ZDA.

Nikolaus Blome je pomočnik glavnega urednika najbolj branega evropskega časopisa Bild. Njegove kolumne in televizijski nastopi, v katerih ostro nasprotuje temu, da bi morali nemški davkoplačevalci reševati druge evropske države v krizi, naj bi nemški kanclerki zavezale roke pri pogajanjih z evropskimi kolegi.

Barak Obama, ameriški predsednik, naj bi po mnenju ameriških novinarjev naredil premalo za stimulacijo ameriškega gospodarstva. Američani si ne želijo varčevanja, ki mu je trenutni predsednik naklonjen. Želijo si zapravljanja in cvetočega gospodarstva.

Mario Draghi, predsednik ECB (Evropska centralna banka), je pod velikim pritiskom mednarodne javnosti, saj se od njega pričakuje, da bo kar se da hitro rešil krizo. Znižanje obrestne mere na najnižjo v zgodovini ECB očitno ni dovolj.