Študij v tujini je vedno bolj priljubljena oblika nadgradnje univerzitetnega izobraževanja in širitve znanja. Gotovo gre za dobro investicijo za prihodnost, ki pa, kljub štipendijam, zahteva določena finančna sredstva.

Vsakdo, ki razmišlja o študiji v tujini, se mora tega lotiti dovolj zgodaj, saj vsa nujna birokracija in organizacija odhoda vzameta veliko časa. Izkušnje mnogih, ki so se podali na študij v tujino, govorijo, da je eno leto pred začetkom študija ravno pravšnji čas za začetek raziskovanja, saj se je na večino tujih univerz treba prijaviti dosti prej kot na domače.

Nadvse pomembno pa je, da vsakdo preveri, ali je prihodnja šola priznana s strani vladnih organizacij in ali se dokončana diploma ali magisterij šteje enakovredno tudi v Sloveniji.

Predlagamo, da se postopka lotite po sledečih korakih:

– izbor in prijava za študij na želeni tuji fakulteti
– obvestilo o izboru kandidata
– obvestilo o pridobitvi štipendije in
– načrt financiranja, ki naj zajema:
+ zalogo finančnih sredstev oziroma večji delež le-teh;
+ sproti na razpolago nekaj sredstev, ki jih ne potrebujemo;
+ primanjkljaj sredstev.

Posvet z bančnim svetovalcem in odločitev za obliko financiranja

Glede na to, da smo o sprejetju na študij v tujini obveščeni približno pol leta pred samim odhodom, imamo na voljo nekaj časa, da lahko vnaprej poskrbimo za potrebna sredstva. Na podlagi izračuna virov iz pridobljene štipendije in predvidenih stroškov (upoštevati dolžino bivanja in lokacijo zaradi velikih razlik med državami) določimo, kolikšen je naš primanjkljaj, ter se odločimo za ustrezno obliko financiranja.

a) Na voljo imamo dovolj sredstev ali velik delež le-teh oziroma dovolj časa in možnost za postopno zbiranje denarja – varčevanje:

– na zalogi že dovolj sredstev: odločitev za njihovo vezavo in s tem plemenitenje;

– postopno zbiranje sredstev: varčevanje na varčevalnem računu, namensko varčevanje (svojim potrebam in zmožnostim prilagodimo dolžino varčevanja in višino mesečnega pologa);

– prednosti: postopno zbiranje denarja, varnost in nedotakljivost sredstev, ugodno obrestovanje.

b) Za varčevanje je že prepozno oziroma nimamo dovolj dodatnih sredstev zanj – kredit:

– študenti: študentski kredit (ugodna obrestna mera);

– starši oziroma skrbniki: potrošniški kredit;

– določimo višino kredita ter čas in mesečni znesek vračila (čim krajše obdobje in čim višji znesek, kot si ga lahko privoščimo).

Poskrbite za nemoteno bančno poslovanje v tujini

Osebni račun za študente imetniku olajša bančno poslovanje v tujini, saj omogoča pridobitev debetnih kartic za plačevanje blaga in storitev ter brezgotovinsko razpolaganje z lastnimi sredstvi v tujini, dvigovanje gotovine na ustrezno označenih bančnih avtomatih in bančnih okencih v tujini, nakupe na daljavo, kot so spletno nakupovanje in kataloška prodaja.

Uporaba spletnega bančništva za stalen dostop do podatkov na osebnem računu in poslovanje z banko (potreben prenos certifikata na ustrezen računalnik in poskrbeti za njegovo varnost).

Kaj je potrebno vedeti pred odhodom?

Potem ko posameznik zbere vse potrebne podatke, se je treba lotiti reševanja problema glede nastanitve in ostalih stvari (zavarovanje, vpis na tujo univerzo, morebitna viza itd.), ki so potrebne za življenju v tuji državi. Nekatere univerze nudijo nastanitev v tako imenovanih študentskih kampusih. Če se želena univerza nahaja zunaj Evropske unije, pa nikar ne pozabite na študentsko vizo.

Vseeno mnogi študenti s svojim povprečjem ocen in z zbranimi kreditnimi točkanti niso sposobni narediti končnega koraka in pustiti vsega za seboj, čeprav jih ideja o tujini močno privlači. Tako za te, ki so bolj dvomljive narave, obstaja krasna rešitev, ki se imenuje študentska izmenjava. In čeprav je tovrstnih programov več, je izmed vseh najbolj priljubljen Erasmus.

Ta program Evropske unije med drugimi projekti omogoča izmenjavo študentov med sodelujočimi univerzami držav članic. Vsak zainteresirani študent se lahko odloči za od tri pa do največ dvanajst mesecev dolgo časovno obdobje študija na tuji univerzi, za katero mu ni treba plačati šolnine, medtem pa opravi del svojega rednega študija.

Medtem časom vsak prejema Erasmus štipendijo, in sicer v povprečju približno 210 evrov na mesec (višina je tudi odvisna od lokacije tuje univerze), kar še dodatno zniža stroške bivanja. Na program se lahko vsakdo prijavi že v prvem letniku študija v Sloveniji, čeprav se večina študentov za izmenjavo odloča šele v višjih letnikih. Vsako leto razpišejo in objavijo število prostih mest, na katera lahko študent kandidira.