Svetujem, da vsak posameznik pri naložbah išče najboljše razmerje med tveganostjo in donosom. To razmerje v stroki imenujemo "sharp ratio" ali Sharpov količnik. Kvalitetne naložbe imajo majhna nihanja in kljub temu še vedno solidne donose. Odsvetujem pa naložbo v popularna, a pogosto predraga naložbena zavarovanja in neregulirane naložbe.
Veliko ljudi ima denar le na tekočem računu ali nekem osnovnem varčevalnem računu. Se vam zdi to prav? Bi jim svetovali kaj drugega?
Pri nas je delež varčevalcev na bankah v primerjavi z Evropo izjemno visok, kar je predvsem posledica visokih obresti na depozite v prejšnjih letih, medtem ko so bile te drugod nižje. Na žalost so obresti v letošnjem letu tudi pri nas bistveno nižje; v povprečju manj kot dva odstotka ob vezavi depozita za obdobje enega leta. Ker je večina slovenskih bank v zadnjih letih izjemno slabo poslovala, pa obstaja tudi tveganje, da bi šla lahko še katera izmed slovenskih bank v stečaj. Posledica je lahko izguba depozita; še posebej so problematični depoziti, ki znašajo več kot 100 tisoč evrov. Ljudem zato svetujem bolj razpršeno investicijo tudi v druge kvalitetne naložbe.
Toda ljudje se investiranja bojijo. Koliko je to res tvegano? Lahko tveganje kako zmanjšamo?
Predvsem imajo ljudje obilo slabih izkušenj z investiranjem. Glavna razloga sta dva. Prvi je, da so izbirali tvegane investicije; tu govorim predvsem o delniških skladih, ki so vlagali v trge v borznem balončku. Lep primer so skladi, ki so od 2006 do 2008 investirali na območju Balkana, vključno s Slovenijo. Drugi je, da je bil čas vstopa v investicijo pri večini zelo slab. Preveč ljudi se odloča za naložbe v trge, ko je že prepozno in so ti predragi. Obstaja pregovor: bodi požrešen, ko so drugi prestrašeni, in prestrašen, ko so drugi požrešni. Ta pregovor na borzi drži kot pribit. Ljudje, ki so investirali v delniške sklade v letu 2003 ali 2009, so lahko naredili izjemno dobre donose. Kdor je investiral v ameriške delniške trge v letu 2009, je v zadnjih petih letih v povprečju naredil preko 100 odstotkov donosa na lastno investicijo. Sicer pa bi rekel, da je najboljši način za zmanjšanje tveganja konzervativen način investiranja v obvezniške sklade ali mešane sklade in investiranje v delniške trge, ko so ti poceni.
Kako pa se praktično lotiti takšnega investiranja? Kaj imamo trenutno na izbiro?
Najprej bi ljudem svetoval, da izbirajo med investicijami, ki so regulirane, saj je v svetu financ ogromno tveganih produktov in finančnih prevar. Odsvetujem tudi prevelike investicije v surovine, kot sta zlato in srebro, saj so v zadnjih dveh letih padle za skoraj 40 odstotkov. V okviru preostalih dobrih naložb, ki so navadno v obliki skladov, pa svetujem, da si ljudje ogledajo predvsem, kako se je sklad odzival v času finančne krize in kakšni so donosi glede na primerjalni indeks (torej nabor delnic podjetih v posamezni regiji ali sektorju). Za primer: če je sklad naredil 20 odstotkov donosa v neki časovni enoti, medtem ko so delniški trgi v povprečju zrasli za 50 odstotkov, 20 še ni nujno dober rezultat.
Bi svetovali drugačno investiranje nekomu, ki je še mlad in se je morda ravno zaposlil, in nekomu, ki je starejši?
Definitivno. Mlad človek ima pred seboj še velik prihodkovni potencial, zato si lahko privošči bolj agresivno in tvegano investicijo. Klasičen nasvet iz učbenika investiranja bi bil tako, da z leti manjšamo investicije v delniške naložbe in večamo investicije v varnih obvezniških. Za nekoga, ki je star 30, je optimalen portfelj iz 70 odstotkov bolj tveganih, a donosnih delniških naložb, in 30 odstotkov manj tveganih pa tudi manj donosnih obvezniških naložb. Starejša oseba, ki si je že ustvarila nek kapital pa naj išče predvsem manj donosne in varne naložbe v oblikih obvezniških in mešanih skladov ter bančnih depozitov; le manjši odstotek svojih sredstev naj investira v manj varne, a donosne naložbe.
Se investiranje izplača tudi, če lahko vsak mesec investiramo le majhno vsoto?
Najbolj poceni način investiranja bi bil sprotno dokupovanje točk sklada. Vsi ostali načini, kot so razna naložbena in življenjska zavarovanja, so bistveno dražji.
In za konec – kakšno investicijo bi svetovali v tem trenutku in zakaj?
V tem trenutku vidim dober potencial v evropskih delnicah, predvsem iz držav Južne Evrope, ki so dokaj poceni in imajo dober potencial za nadaljnjo rast v prihodnjem letu ali dveh. Obenem pa svetujem približno 50 odstotkov naložbe v državnih obveznicah razvitih in varnih držav, kot so na primer Nemčija, Francija, Velika Britanija, Združene države Amerike.
