Ljudje, ki zaradi finančne stiske posojila niso najeli pri banki, ampak pri podjetjih, ki se s tem ravno tako ukvarjajo, so hkrati s pogodbo pogosto bili prisiljeni podpisati še izjavo, da jim bo tisti, ki jim izplačuje plačo ali pokojnino, od tega dohodka odtegoval dogovorjene obroke, dokler jih o tem, da je bilo posojilo poplačano, ne obvesti samo podjetje, ki je posojilo ponudilo. To je v praksi pomenilo, da se je dogajalo, da je bilo posojilo poplačano, podjetje pa o tem delodajalca ali Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni obvestilo. Ker je lahko kreditojemalec to rešil le po sodni poti, je imel dodatne stroške; za povrh so se, dokler je trajal sodni proces, obroki še vedno odtegovali. Ko je bil sprejet sklep, da mora podjetje, ki je posojilo odobrilo, preplačan denar vrniti, se je dogajalo, da ni več obstajalo in je bil denar za vedno izgubljen.

Od začetka avgusta pa je bil zakon spremenjen tako, da kreditojemalcu dovoljuje, da s pisno izjavo, ki jo pošlje svojemu delodajalcu ali ZPIZ-u, sam doseže, da se obroki posojila prenehajo odtegovati.

Zveza potrošnikov sicer odsvetuje, da stopite po posojilo namesto v banko v podjetja, ki se s tem ravno tako ukvarjajo. Če se temu zaradi finančne stiske ne morete izogniti, pa svetujejo, da preverite, ali imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja. Pogodbo skrbno preberite; če česa ne razumete, pa stopite po nasvet k strokovnjaku, ki ni povezan s podjetjem, v katerem boste vzeli posojilo. Preverite tudi, da so vam ob podpisu pogodbe izročili kopije vse dokumentacije, ki ste jo podpisali.