Za razliko od denarja, je namreč bilo zlato unovčljivo tudi v najbolj kriznih časih, ko so propadale valute in ko so divjale vojne.
Zlato kopljejo v več sto rudnikih na vseh kontinentih, razen na Antarktiki, kjer je rudarjenje prepovedano. Glavna nahajališča zlata so v Avstraliji, Južni Afriki, ZDA, Rusiji in na Kitajskem. Najgloblji rudnik na svetu je sicer Veliki Lev v Južni Afriki, kjer kopljejo tudi do 3900 metrov globoko.

Pridobivanje zlata je zaradi njegove redkosti mukotrpna naloga, saj iz tone zlate rude v povprečju dobijo le od 4 do 6 gramov zlata. Še najbolj uspešni so v Južni Afriki, kjer je izkupiček zaradi večje gostote zlata v rudi od 8 do 10 gramov.
Največji kos zlata so doslej našli v Avstraliji leta 1872: 214 kg čiste mase!

Čistina zlata se meri v tisočinkah. Pri zlatem nakitu pa so pogosto v rabi tudi karati. Za čisto zlato je mera 999,9 tisočink, ozoroma 24 karatov.
Masa zlata pa se na mednarodnem tržišču že od nekdaj meri v trojskih unčah. Trojska unča je 31,10348079 g, ime pa je dobila po francoskem mestu Troyes, kjer se je v srednjem veku odvijalo letno trgovanje z zlatom.

Po nekaterih podatkih je človeštvo do leta 2009 izkopalo 165.000 ton zlata, ali 5.3 milijarde unč. 50% izkopanega zlata sicer konča v nakitu, 40 v investicijskem zlatu in 10% v industriji, kjer se uporablja v elektroniki, zdravstvu, aeronavtiki in steklarstvu.
Nov vir zlata bi sicer lahko bila tudi morja, kjer naj bi se ga nahajalo kar nekaj, vendar zaenkrat manjka potrebna tehnologija za njegovo pridobivanje od tam.

Kakšno zrno se najde tudi v Sloveniji!

Je zaradi rekordov, ki jih že nekaj časa na borzah podirajo vrednosti zlata, tudi vas zajela zlata mrzlica, s se za nakup zlate palice še niste odločili? No, druga možnost je, da se po zlato odpravite kar sami v katero od evropskih rek, ki skriva nekaj drobcev, ali pa srečo poskusite v dveh slovenskih, svojega rudnika zlata žal nimamo.

Slovenski zlatonosni reki sta Drava in Mura. Primarna nahajališča zlata so sicer v avstrijskih Visokih Turah, od tam pa jih nato potoki in reke nosijo s seboj vse do nižin vzdolž Drave in Mure. Pred 2. svetovno vojno je tukaj zlato izpiralo več kot 200 izpiralcev in se s tem preživljalo. Kakšnega izpiralca boste sicer srečali tudi danes, vendar gre zgolj za ljubiteljsko početje.

'Z malo sreče in vztrajnosti bo zlata luskica kmalu vaša, saj običajno v nekaj urah odkrijemo med 25 in 40 luskicami zlata,' je pred časom na kongresu žlahtnih kovin in surovin pojasnil Miha Jeršek s Prirodoslovnega muzeja Slovenije. 'Zlato v naplavinah obeh rek je v drobnih luskicah velikosti do 1 mm, kar pomeni, da je potrebno za 1 gram zlata tudi do 9.000 luskic. Največje do sedaj najdeno zrno meri 3 mm.' Kako dolgo bi potrebovali, da bi zbrali gram zlata, pa je odvisno predvsem od tega, ali ste izbrali pravo mesto za izpiranje.

TUKAJ lahko preverite zadnja gibanja cen zlata in nekaj napovedi za prihodnost.

Nas že spremljate na Facebooku? Kliknite na: