General Motors (GM), Ford in Chrysler so sicer Belo hišo prosili za kar 34 milijard dolarjev pomoči, tudi manjša vsota, ki jo je odobril kongres, pa mora dobiti še podporo v senatu, kjer blokado vladnega predloga napovedujejo republikanci.
Republikanci izkoriščajo to priložnost za udarec še vedno močnemu sindikatu avtomobilske industrije, saj zahtevajo, da se v predlog dodajo predvsem odpuščanja delavcev, prav tako pa nasprotujejo ostrejšim določilom glede varovanja okolja.
V predstavniškem domu je za predlog zakona glasovalo 205 demokratov in 32 republikancev, proti pa je bilo 150 republikancev in 20 demokratov.
Senatni republikanci nasprotujejo novi porabi proračunskih sredstev za reševanje podjetij v težavah, čeprav gre za denar iz že odobrenih posojil za prehod na proizvodnjo okolju bolj prijaznih avtomobilov.
Kongresnim demokratom je v sredo uspelo doseči dogovor z Belo hišo glede pomoči ameriškim avtomobilskim podjetjem General Motors (GM), Ford in Chrysler v višini 14 milijard dolarjev. Avtomobilska podjetja so nazadnje želela 34 milijard dolarjev, predvsem GM, ki naj bi brez štirih milijard dolarjev v tem mesecu na koncu leta propadel. Bela hiša je nasprotovala novi pomoči, a predlagala, naj se izkoristi del od 25 milijard dolarjev že odobrenih posojil, ki pa so bila namenska, in sicer le za pomoč pri prehajanju na proizvodnjo okolju bolj prijaznih avtomobilov.

Predlog predvideva ustanovitev urada posebnega nadzornika za porabo teh sredstev pomoči in tudi poseben odbor na ravni kabinetnih ministrov za finance, energijo, delo, trgovino in transport ter agencije za zaščito okolja. Podjetja bi morala do 31. marca prihodnje leto predložiti natančne načrte prestrukturiranja, v nasprotnem primeru bi jim denar odvzeli in bi morala v stečaj.

Podjetja bodo morala upoštevati podobne pogoje, kot bi jih morale banke, ki prejemajo denarno pomoč iz paketa 700 milijard dolarjev za boj proti finančni krizi. Omejiti bodo morala plače direktorjem, prenehati izplačevati dividende in jamčiti, da bo posojilo najprej odplačano državi, šele nato pa drugim delničarjem ali upnikom. Pri podjetju Chrysler, ki nima delnic na borzi, pa bi moralo vladnemu nadzorniku odpreti knjige tudi podjetje Cerberus, ki je večinski lastnik. Cerberus, ki ga vodi nekdanji Bushev finančni minister John Snow, bo odgovoren za vračila dolga vladi, če jih Chrysler ne bi mogel poravnati.