"Taka obrestna mera konkretno pomeni, da bo Slovenija za odplačevanje svojih posojil letno porabila 221,3 milijona evrov več davkoplačevalskega denarja, kot bi ga sicer, kar pomeni še dodaten pritisk na vzdržnost javnih financ in predstavlja 226.232 povprečnih slovenskih mesečnih plač," so sporočili iz Fokusa 2031.

Še malo jasnejši je bil v današnjem komentarju Financ ekonomist Stanislav Kovač, ki poudarja, da je Slovenija pod vodstvom Boruta Pahorja ekonomsko že bankrotirala.

Slovenija ne izpolnjuje obljube iz letošnjega januarja, po kateri naj bi do leta 2013 znižala javnofinančni primanjkljaj pod maastrichtsko raven treh odstotkov BDP. Po tem načrtu bi se moral primanjkljaj letos znižati na 4,2 odstotka BDP, Evropska komisija pa opozarja, da se bo v resnici povišal na 5,7 odstotka BDP. Medtem ko naj bi do leta 2013 večina drugih držav dosegla znižanje, Evropska komisija dodaja, da se v Sloveniji pričakuje povečanje.

Kaj takšno poročilo finančnim trgom sporoča o Sloveniji, se je nato pokazalo v petkovem skoku zahtevane donosnosti slovenske desetletne državne obveznice, ki je prebil mejo sedmih odstotkov in nas postavil ob bok ekonomsko bankrotiranih držav iz skupine PIIGS, še piše Kovač.

Analitiki se sicer strinjajo, da ima največjo krivdo za slovensko ekonomsko katastrofo padla pokojninska reforma, finančni trgi so še pred glasovanjem dobili občutek, da je od nje odvisna usoda države, in se na njen padec tudi tako odzvali. Rezultat vseh napak zadnjih let pa je članstvo v neslavni skupini PIIGSS. Čeprav Slovenija seveda še ima nekaj možnosti, da se ob primernih reformah in političnem soglasju vrne na zeleno vejo, niso redki tisti, ki se sprašujejo, ali je ponujena politična scena sposobna državo rešiti pred popolnim potopom, torej pravim bankrotom.

In kaj se zgodi v primeru, da država čisto zares bankrotira?

Država v bankrotu ne more izplačevati pokojnin in plač, ruši se kakovost javnih uslug in veča se možnost za socialne nemire, saj narašča brezposelnost, niža se kupna moč.

Tako nekako bi lahko strnili stanje, ki se ga trenutno boji marsikatera evropska država ter tudi ZDA. Grčija je že dolgo pred bankrotom, Portugalska, Irska in Španija so blizu, nazadnje pa se je na lestvici znašla še sosednja Italija. Nekoliko bolj po tihem pa se opozarja, da se lahko na vlaku, ki pelje proti bankrotu, kmalu znajdeta tudi Belgija in Francija ter tudi Slovenija, ki je med državami, ki se jim je na račun zadolževanja - v zadnjih treh letih za osem milijard evrov, možnost za bankrot v zadnjem času najbolj povečala.

Bankrot države sicer ni nekaj novega

Dvakrat, po obeh vojnah, je bankrotirala Nemčija, zaradi zgrešene ekonomske politike Rusija, večkrat pa tudi Argentina, ki je zadnji bankrot doživela leta 2001. Leta 1971 so bankrotirale ZDA zaradi prevelikega zapravljanja za vojno v Vietnamu, da je plačilno nesposobna, je leta 1988 sporočila Mehika, v istem obdobju so bankrotirali še Peru, Jamajka, Poljska in Turčija, konec devetdesetih pa je bil poguben za azijska gospodarstva. Zadnji primer je Islandija.

Najpomembnejši razlog za bankrote držav je prevelika zadolženost, za katero so se države odločile zaradi revščine ali obsežnih investicij. Poleg tega so posojila običajno najele v času nizkih obrestnih mer in rasti, težave pa so nastale, ko je padla količina izvoza, obrestne mere so se dvignile, prihodki v proračun pa znižali. Da bi države preprečile bankrot, se pogosto zatečejo k brezglavemu tiskanju denarja. Bankrot države pa prizadene tudi prihranke državljanov v bankah, državljani izgubijo tudi del kapitala, vezanega na denar, delnice in nepremičnine.

Bankrot ne pomeni tudi propada države, čeprav se zgodovinarji še vedno prerekajo, ali je Jugoslavija propadla, ker je bankrotirala, ali obratno. Vsekakor je bila to zanimiva situacija, saj se je takratna država dolgo skušala izogniti bankrotu, v času ekonomskih sankcij pa je zabeležila celo 19.810,2% inflacijo, kar je bil po drugi svetovni vojni absolutni rekord.

Kdaj država bankrotira?

Ko ne more več poravnavati svojih obveznosti, ko poči dolžniški balon. Bankrot država razglasi sama, s sporočilom upnikom, da ne more več odplačevati svojih dolgov. Iščejo se drugi načini prestrukturiranja dolga, saj domače in tuje banke države, ki ne plačuje ne obresti ne glavnice svojih dolgov, ne želijo več kreditirati. Kljub temu pa v primeru države ne gre za klasičen bankrot. Posledice so namreč drugačne kot za fizične ali pravne osebe, saj državi zaradi suverenosti ni mogoče zapleniti premoženja. V primeru Grčije ali katere druge države torej upniki ne morejo računati na to, da si bodo enostavno vzeli kakšnega od otokov s prebivalci vred, katero od državnih bank ali podjetij.

Rešitve so politično-ekonomske, in ne pravne ali sodne. Ponavadi gre za gospodarske sankcije, prej ali slej pa pride tudi do odpisa dela dolga, kar lahko tistim, ki so posojilo dali, povzroči velike težave. Primer tega bi lahko bila po mnenju nekaterih že kmalu Švica, ki je veliko posojala v Vzhodno Evropo, kjer imajo zdaj veliko težav z vračanjem dolga, ki je zaradi okrepljenega franka vse dražji. Plačilna nesposobnost teh držav naj bi po najslabši možnosti Švico celo pahnila v bankrot.

Bankrotirana država pa nato sama presodi, kako se bo lotila dolga, kaj bo storila z državno lastnino, komu jo bo prodala, da bo odplačala vsaj del dolga. Upniki in Mednarodni denarni sklad lahko skušajo le sankcije oblikovati tako, da je prodaja čim hitrejša, plačilo dela dolga pa v čim krajšem času čim večje. Velik dolžnik je namreč predvsem problem upnika. Kot primer lahko navedemo Kitajsko, ki se ji, če neha financirati dolgove ZDA, ustavi gospodarska rast.

Bankrotirana država je sicer še naprej suverena, vodi jo lastna vlada. Je pa res, da bankrotu ponavadi hitro sledi menjava oblasti, to je namreč hud udarec tudi za prebivalce.

Kakšne so posledice bankrota za povprečnega državljana?

Bankrot prinese hudo recesijo. Z bankrotom se kreditni sistem, ki vzdržuje normalno likvidnost gospodarstva, sesuje, državni proračun ne deluje več ali le v okviru dejanskih prilivov. Občutno se znižajo plače, pokojnine, socialni transferji, ustavi se gospodarska rast, poveča se brezposelnost.

Življenjski standard močno pade kot posledica že naštetega, pa tudi zaradi inflacije, izgube prihrankov in razvrednotenja valute.
V najhujšem primeru to pomeni, da morajo državljani sami plačevati zdravstvene storitve in šolnine, da država ni sposobna izplačevati pokojnin, upokojenci pa se lahko zanesejo le še na prihranke, ki tudi niso več varni, saj jamstvo države za bančne in hranilne vloge ni več veliko vredno. Ob službo je veliko javnih uslužbencev, poveča pa se kriminal, saj država ne more zagotavljati enako kakovostnih javnih storitev kot pred bankrotom. Ker se državljani počutijo manj varne, to lahko po črnem scenariju povzroči socialne nemire in anarhijo.

Plezanje nazaj na zeleno vejo je dolgo in težko, odvisno od sestave gospodarstva in razmer v preostalem svetu. Država išče nove poti do posojil z reševalnim paketom, nova posojila financira v dogovoru z upniki.

Ponavadi so potrebne strukturne reforme in izboljšanje konkurenčnosti. Včasih se deflacija nadomesti z zmerno inflacijo. Marsikaj je odvisno od upnikov in Mednarodnega denarnega sklada, ki naj bi v takšnih primerih imel vlogo svetovalca in reševalca. Vendar marsikdo opozarja, da so zahteve te ustanove pogosto tako resne, da njihovo izvajanje prebivalce pahne v še večje težave.

Opozorila so še pred najhujšim, če se jih hoče videti

Vsake toliko se pojavijo takšne in drugačne lestvice, ki države rangirajo glede na to, kako blizu je zanje bankrot. Še posebej aktualne so v zadnjem času. Ekonomisti med pomembne znake uvrščajo delež primanjkljaja in javnega dolga v BDP, dinamiko, s katero dolg narašča, boniteto države, obrestne mere, po katerih se država zadolžuje doma in v tujini, ter gospodarsko rast in konkurenčno sposobnost na tujih trgih. Veliko je odvisno tudi od socialne vzdržnosti sistema in politične stabilnosti. Prav slednje težave namreč zdaj veliko vplivajo na to, da za tvegano državo velja Belgija. Pomemben podatek je tudi, ali je država pretežno zadolžena pri domačih ali pri tujih bankah.

Nas že spremljate na Facebooku? Kliknite na: