Letalski prevoznik Adria Airways je povabil obstoječe delničarje k dokapitalizaciji, v okviru katere namerava izdati do 121.804 novih delnic po ceni 32 evrov, kar pomeni emisijski znesek 3,9 milijona evrov. Osnovni kapital družbe se bo s tem povečal za dober milijon evrov na 7,8 milijona evrov. Med največjimi delničarji družbe, ki je v državni lasti, sta Kapitalska družba z 78 odstotki in Slovenska odškodninska družba z desetimi odstotki.

Svež kapital bodo v Adrii porabili za širitev in nadaljnjo optimizacijo flote, v kateri je trenutno 14 letal, v teh mesecih pa jo širijo z dvema novima letaloma tipa CRJ 900. S tema 86-sedežnikoma slovenski letalski prevoznik zapolnjuje vrzel, ki je zevala med sedmimi manjšimi 48-sedežniki in velikimi airbusi. Investicijski načrt za leto 2009 sicer predvideva za več kot osem milijonov evrov naložb v posodobitev obstoječe flote.

Plan družbe za leto 2009 je izdelan konservativno, saj v družbi predvidevajo, da bo letošnje leto zaznamovala recesija gospodarskega sektorja, zato ne načrtujejo povečanja števila potnikov. Iz tega razloga je uprava družbe nadzornemu svetu že predstavila dodatne ukrepe za nižanje stroškov in racionalnejše poslovanje družbe, kar naj bi kljub pričakovani recesiji in težjim pogojem poslovanja prineslo pozitiven izid.

Na naša vprašanja je odgovarjal mag. Marjan Ravnikar, podpredsednik uprave:

V lanskem letu ste se pri poslovanju soočali z nepredvideno visokimi cenami goriva, kar je menda povzročilo za več kot 11 milijonov evrov višjih stroškov od načrtovanih, kljub temu pa ste leto zaključili z dobičkom iz poslovanja?

Kljub visokim cenam kerozina je Adria Airways po oceni v letu 2008 ustvarila 1,9 milijona evrov dobička iz poslovanja, kar je le dober milijon manj kot v letu 2007. Podjetje je iz poslovanja vse leto poslovalo likvidno, denarni tok je znašal kar 32 mio evrov. V letu 2008 smo po oceni ustvarili preko 205 milijonov evrov prihodkov, kar je 13 odstotkov več kot v letu 2007 in 5 odstotkov nad zastavljenimi cilji. Vzrok za nižji operativni dobiček, to je 61 odstotkov dobička iz leta 2007, je v že omenjeni ceni goriva, ki je v tej strukturi izračuna do operativnega dobička narasel iz 17 odstotkov na 24 odstotkov, če ga primerjamo na strukturo prihodkov. To pomeni, da niti Adria, niti druge nam primerljive letalske družbe, nismo uspele visokih cen goriva prenesti na končno ceno letalske karte, ampak je bilo le to v manjši meri vključeno v dodatek za gorivo. Na Adrii v povprečju 15 evrov na ceno letalske karte.

V zadnjih treh letih ste prihodke povečali s 130 na 210 milijonov evrov, število potnikov pa z 800.000 na 1,3 milijona, kar je menda trikrat hitreje glede na letalske družbe v okolici. S kakšnimi poslovnimi izidi pa bodo lansko leto zaključile druge evropske letalske družbe, saj je bil menda vpliv visokih cen kerozina na ostale družbe še večji?

Španski letalski prevoznik Iberia je leto 2007 zaključil z 309 milijonov evrov dobička, leto 2008 pa naj bi z 16,1 milijonov evrov izgube; skandinavska letalska družba SAS group, ki je v letu 2007 zabeležila 112,9 milijonov evrov dobička, naj bi leto 2008 končala z 286 milijonov evrov izgube; družba Austrian Airlines, ki je leto 2007 zaključila z 52,8 milijonov evrov dobička, naj bi leto 2008 z 34 milijonov evrov izgube; hrvaška Croatia Airline, ki je imela že v letu 2007 1,5 milijonov evrov izgube, naj bi jo imela v letu 2008 za 3 milijone evrov.

Omenjeni podatki so primerljivi z obdobjem jan-sept, saj se odleteni leti družbam knjižijo več kot mesec po odletenem, ko jih letalske družbe prejmejo od svojih prodajnih posrednikov. Tako bodo tudi popolnoma zanesljivi podatki Adrie znani šele februarja 2009.

Rezultate bližnjih italijanskih prevoznikov žal nimamo, kot pa vam je verjetno poznano, se npr. največji letalski italijanski prevoznik Alitalia že leto dni v agoniji bori za preživetje in pri tem po naših podatkih na dan ustvari za kar milijon evrov izgube. Kot kaže bodo podjetje razbili na dva dela, in en del skušali prodati konzorciju domačih lastnikov, drugi del pa združiti z italijansko letalsko družbo Air One. Tudi My Air (nam najbližja letalska družba s sedežem v Benetkah) posluje z visoko izgubo, dejanski rezultati pa nam niso poznani.

Kljub temu, da bodo številke iz poslovanja Adrie Airways pozitivne, bo končni poslovni izid negativen. Kako to?

Omenjeni podatki so vezani na letošnjo realizacijo v odstotkih glede na cilje. Elementi poslovanja družbe, če jih gledamo z bilance uspeha se vežejo na operativni rezultat poslovanja, to je prihodke ustvarjene iz naslova poslovanja ter stroške do operativnega izida poslovanja, to je dobička iz poslovanja. Ta bo, kot sem omenil znašal 1,9 milijona evrov oz. 61 odstotkov lanskoletne realizacije.

Čisti izid iz poslovanja, to je rezultat, ki ga dobite po operativnem poslovanju in v svoji vsebini nosi še neoperativni izid, to je izid, ki ni direktno vezan na poslovanje – vpliva pa na bilanco, to so obresti za kredite, ustvarjeni finančni prihodki in odhodki iz naslova finančnih obveznosti, izredni prihodki in odhodki, tečajne razlike, itn. pa bo znašal okoli 2 milijona evrov minusa. Glavni odmik je nastal v operativnem letenju, saj bi morali za čisti pozitiven izid, v izidu iz poslovanja namesto 1,9 milijona evrov pozitivnega dobička, ustvariti preko 5 milijonov evrov neoperativnega dobička, s čimer bi pokrili že prej omenjene operativne stroške poslovanja (to je obresti za kredite, tečajne razlike, itn.), vzrok za odmik pa je bil, kot smo že omenili, v izjemno visoki ceni kerozina.

Do konca glavne sezone, nekje do oktobra, so cene nafte dosegle najvišjo točko in gorivo je v neposrednih stroških letenja menda zavzemalo že 40 odstotkov. V zadnjih mesecih leta je cena nafte strmo padala, vendar to neposredno ni izboljšalo poslovnih rezultatov?

Tedaj je bila mrtva sezona, z drago nafto pa se je letelo vso glavno sezono. Nesezonski leti oz. mrtva sezona je za Adrio najbolj očitna med januarjem in aprilom, višek sezone, ko mora podjetje bilančno tudi ustvariti rezervo v rezultatu za pokrivanje mrtvih mesecev, pa se odvija med aprilom in oktobrom.

Za letošnje leto smo se delno proti temu že zavarovali, saj imamo za določena obdobja v tem letu, del limitiranih intervalov cen nafte že zakupljenih.

Prva polovica lanskega leta je bila glede števila prepeljanih potnikov za Adrio izjemna, saj ste izmerili več kot 25-odstotno rast števila potnikov. Delno je bila to posledica slovenskega predsedovanja EU, približno polovico rasti pa so prispevale nove linije. Kaj pričakujete in načrtujete v letošnjem letu z ozirom na recesijo?

Lani je Adria prepeljala preko 1,3 milijona potnikov, kar za 17 % presega število potnikov v letu 2007, medtem ko je bila rast potnikov v Evropi v enakem obdobju štirikrat nižja.

Zaenkrat ocenjujemo, da bo število potnikov, ki jih bomo prepeljali v letu 2009, enako številu potnikov v letu 2008. Porast pričakujemo na novo vpeljanih linijah iz leta 2008, padec pa zaradi (ne)predsedovanja EU v 2008 na liniji Bruselj.

Gradnja oz. oblikovanje prometnega križa na brniškem letališču, je za Adrio izredno pomemben dejavnik načina letenja. Križ namreč pomeni veriženje posameznih letov z povezovanjem V in Z Balkana z osrednjo in Z Evropo. Namen križa je predvsem prevzeti tranzit potnikov, katerih končna destinacija ni brniško letališče, ampak nadaljevanje leta iz ostalih destinacij na katerih pristajamo. Pravilnost odločitve pri vzpostavitvi križa se vidi v rasti tranzitnih potnikov, po zadnji oceni je v lanskem letu med potniki na rednih linijah Adrie le teh že približno 25 odstotkov oz. skoraj 300.000.

Zaradi pričakovane recesije v 2009, ki se je že začela kazati z upadom števila potnikov v novembru in decembru 2008, v letošnjem letu Adria ne načrtuje odpiranja novih linij. Prav tako tudi v planu za 2009 načrtujemo izvesti optimizacijo frekvenc posameznih letov, kar naj bi zvišalo zasedenost kabine (LF) ter posledično stroškovno racionaliziralo polete. Optimizacija frekvenc se izvaja z združevanjem posameznih letov, kar omogoči večjo zasedenost kabine, vendar manjše število poletov. S tem znižamo stroške posameznih poletov (gorivo, pristajalne takse, preletne takse, oskrbovanje letala, itn.) ter povečamo število potnikov na letalu.

Adria je zaradi finančne krize že sprejela nekaj ukrepov, in sicer na področju variabilnega delovnega časa, s prilagajanjem novih linij, nadaljevali boste z oddajanjem velikih airbusov. Kolikšno število ljudi Adria trenutno zaposluje, koliko za določen čas in ali tudi na tem področju z ozirom na recesijo že predvidevate kakšne ukrepe?

Trenutno je v Adrii zaposlenih 723 ljudi, od katerih je število pogodb za določen čas 13,7 odstotno. V ukrepih za leto 2009 je uprava omejila nova zaposlovanja. Na letalskem delu je poleg redno zaposlenih še 10 odstotkov najetih pilotov, katerim lahko v primeru hujše recesije odpovemo pogodbe.

Kako bo gospodarska kriza vplivala na načrtovane letošnje investicije?

Novih investicij v letu 2009 ne načrtujemo, bomo pa zaključili investicije, ki so bile začrtane in tudi začete v letu 2008. Tako bomo nadaljevali z optimizacijo flote, kjer bo predvsem v »roto« dele in opremo za vzdrževanje letal potrebnih investicij v ocenjeni višini med 8 do 9 milijonov evrov, prav tako tudi v opremo sredstev za opremljanje hangarjev, zaključiti pa moramo tudi z gradnjo poslovne stavbe. Floto bosta dopolnili dve novi letali tipa CRJ900, ki velja za najbolj gospodarno v svojem razredu. Prvo je poletelo že konec decembra, drugo pa bo predvidoma v februarju. Obe letali bosta v floto vključeni prek 10-letnega finančnega najema.

Ali ste v lanskem letu prejeli ali podali ponudbo za strateškega partnerja oziroma prevzem?

Ponudb za prevzem Adrie ali drugih ponudb o strateškem povezovanju Adria v letu 2008 ni prejela. Adria ne načrtuje povezovanja v letu 2009, bo pa verjetno morala razmisliti o načinu nadaljnje širitve družbe, v kolikor bi želela poseči v dolge polete (long range), za kar bi bila verjetno sama po naših izračunih finančno prešibka. V tem kontekstu bi bilo dobro imeti partnerja, s katerim bi to lahko izvedli skupaj ali pa na kakšen drugačen način pridobiti sredstva.