Spletni portal businessinsider je po tem , ko so se evropski politiki zopet resno spoprijeli s krizo in ko je ECB s finančno injekcijo pomagal izčrpanim bankam, povprašali priznane ameriške strokovnjake ali to pomeni konec krize. To so njihovi odgovori:

'V Evropi trenutno vlada velika zmanjšava in to je največji rizik. Največja nevarnost ni razpad evro območja, ampak ad-hoc način reševanja krize, ki investitorjev ne zadovolji. Zaradi tega se situacija lahko poslabša do te mere, da bo politikom ušla iz rok. Negotovost in volatilnost, ki smo ju videli konec leta 2011 sta po mojem šele začetek.'

Ian Bremmer, Predsednik the Eurasia Group

'Ukrepi Evropske centralne banke so malce popravili razpoloženje in prestavili neizbežno bančno krizo. Ampak razširitvi krize se evro območje ne bo izognilo, saj še vedno ostaja nerešeno vprašanje razlik in neravnovesja znotraj EU. Le skupna fiskalna politika lahko ohrani skupno valuto in evro območje v obliki, kot ga poznamo danes, a kot kaže za to ni prave politične volje. Grčija bo na koncu vseeno bankrotirala, sledila ji bo cela kopica držav in zgodbe o evru bo najverjetneje konec.'

Dario Perkins, Director of Global Economics at Lombard Street Research

'Evro krize seveda še ni konec. ECB se je sicer močno potrudila, da bi ublažila težave z likvidnostjo, a misliti, da je s tem vsega konec je zmotno. Evro območje je nastajalo skozi desetletja trdih pogajanj. Zadnji dogodki so le ena epizoda.'

Dan Greenhaus, Direktor vodilni strateg pri BTIG LLC

'Eksistencialna kriza evra je večinoma mimo, seveda, če ne bo kakšnih večjih političnih pretresov. A to še ne pomeni, da je evro območje stabilno. Bančni sistem še vedno ni sposoben delovati brez podpore ECB, vprašanje dolga posameznih držav še vedno ostajaj nerešeno. Vsak nov varčevalni ukrep Pa ima lahko tudi negativne posledice.  Torej, najhujši del krize je mimo, a zaradi nerešenih problemov se lahko kriza v najhujši obliki kaj kmalu zopet pojavi.'

Lorcan Roche Kelly, Glavni strateg za področje Evrope pri Trend Macrolytics, LLC

'Da bi se finančna kriza evro območja lahko končala, se morajo zgoditi tri stvari: del evropskega dolga bo potrebno odpisati, banke bodo morale denar, ki ga so da dobile od ECB plasirati na trg, potrebna pa bo tudi jasna strategija gospodarske rasti EU. Zadnja finančna pomoč, ki jo je izčrpanim bankam namenila ECB je sicer malce sprostila pritisk, a glavni problemi ostajajo. Mislim, da bo v naslednjih mesecih Grčija deležna prisilnega prestrukturiranja dolga, pomoči pa bosta deležna tako Italija kot Španija. Kratkoročno bodo ti ukrepi sicer pomagali, na dolgi rok pa bodo države, ki si želijo gospodarske rasti zapustiti evro območje.'

Megan Greene, Svetovalka za Evrooobmočje pri Roubini Global Economics