Sedaj, v času zaostrenih razmer, pa bo ta denar mnogo težje vrniti, saj finančna kriza ter z njo povezan posojilni krč klesti že tako nizke dobičke bank. Gvido Jemenšek, član uprave Raiffeisen banke, sicer meni, da je likvidnostna kriza za banke že mimo in da bo, ko se bodo pokazali prvi znaki oživljenja slovenskega gospodarstva, posojilna aktivnost zopet vrnjena na stare tirnice. Ali bodo te stare tirnice lahko nadomestile to izgubo, pa bo pokazal čas.

Tomaž Dvorak, vodja upravljanja premoženja pri Potezi, opozarja, da še vedno nismo videli najhujšega. Dvorak navaja, da so svetovne banke do sedaj beležile za približno 1300 milijard odpisov, po napovedih različnih uglednih finančnih institucij pa se te številke lahko tudi več kot podvojijo. "Veliko slabih kreditov je namreč še vedno zamrznjenih," dodaja Dvorak. Da posojilni krč ne bo tako hitro odpravljen, pa priča podatek o posojilnih pribitkih oziroma marž bank, ki so zaradi posojilnega krča nenormalno visoki.

In vprašanje za 11 milijard evrov?

Bolj kot dejstvo, da vprašanje ostaja odprto, nas mora skrbeti vpliv tako imenovanih tajkunskih posojil (sporna posojila Istrabenzu, Pivovarni Laško…), ki bi ob morebitnem odpisu le-teh povzročil pravo malo "bančno revolucijo". Zaradi posojilne neaktivnosti in slabih tajkunskih posojil lahko slovenske banke dobijo lekcijo, vredno mnogo več kot 11 milijard evrov.