Ameriška vlada se je znašla v veliki zagati. Če se njihovi politiki, ki sedijo v kongresu, ne bodo hitro dogovorili, jim grozi bankrot. Včeraj je njihov dolg dosegel višino14,294 bilijona dolarjev in tako dosegel zakonsko mejo, ki so si jo Američani postavili sami. Čez to ne smejo iti, razen če kongres mejo dvigne.

V preteklosti so tako mejo zadolževanja od leta 1917, ko so si jo prvič postavili dvignili že 72 krat in vse skupaj ne bi bilo nič posebnega, če se ne bi tokrat republikanska večina v kongresu odločila, da je dolg postal previsok in da ne bodo dovolili, da se še povečuje. V resnici gre zgolj za pritisk na predsednika Obamo in nihče ne pričakuje, da bodo kongresniki pustili, da Amerika zabrede v bankrot. Po ocenah kongresnega urada za proračunske raziskave bi namreč zvezne oblasti do konca proračunskega leta 30. septembra za poravnavo obveznosti potrebovale 738 milijard dolarjev. To predstavlja kar 40 odstotkov vseh predvidenih javno finančnih odhodkov v drugi polovici proračunskega leta. Prvi ukrep, ki ga je sprejel Ameriški kongres je, da so prenehali vplačevati v pokojninske sklade, česar pa Američani naj ne bi občutili.

Kaj sledi?
Ameriški javni dolg je sicer sedaj tako skoraj visok kot njihov BDP (97,78 odstotka), a dokler lahko plačujejo obresti, naj višina dolga ne bi bila zaskrbljujoča. Treba je namreč vedeti, da so obrestne mere trenutno na zelo nizki ravni, zato izposojanje denarja ni tako problematično. Toda če se Američani ne bodo hitro dogovorili, jih čaka znižanje bonitetne ocene in tako tudi dvig obrestnih mer po katerih si bodo lahko izposojali denar.

Politiki se odločajo med dvema rešitvama: zelo radikalnim zmanjšanjem javne porabe, ki ga zagovarjajo republikanci in malce manjšim zmanjšanjem porabe in občutnim dvigom davkov, kar zagovarja vlada predsednika Obame. Po ocenah kongresnega urada za proračunske raziskave bi namreč zvezne oblasti do konca proračunskega leta 30. septembra za poravnavo obveznosti potrebovale 738 milijard dolarjev. To predstavlja kar 40 odstotkov vseh predvidenih javno finančnih odhodkov v drugi polovici proračunskega leta in težko je verjeti, da bi do tega zneska lahko prišli le z varčevanjem.