Od evropskih voditeljev lahko verjetno pričakujemo, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da do razpada skupne evropske valute ne bi prišlo, vključno z večjo fiskalno integracijo in evroobveznicami. Tudi v slovenskih bankah menijo, da je konec evra scenarij, ki je malo verjeten. V NKBM pravijo: 'Menimo, da je konec evra scenarij, ki je razmeroma malo verjeten, saj so ekonomske in politične posledice takega razvoja dogodkov do te mere nepredvidljive, da si bodo ključni akterji evropske politike še naprej prizadevali, da bi evro ohranili.' France Arhar, prvi mož Unicredita pa je dejal, da verjame v evro in v vsako valuto, ki je dober hranilec vrednosti in je čim bolj univerzalna, uporabna na čim širšem trgu. 'Če bi evro izginil, bi ga nadomestila druga valuta, na primer v nekaterih državah nemška marka,' še dodaja Arhar.

Pa poglejmo, kako šibke oziroma močne v primerjavi z evrom lahko postanejo evropske valute, če bi res prišlo do razpada evroobmočja. Analitiki pri bančni skupini Nomura so pripravili scenarij, ki predvideva, kaj bi se zgodilo z v primeru propada evra in kakšne bi bile vrednosti novih starih evropskih valut v primerjavi s propadlim evrom. Opomniti je treba, da ne obstaja velika verjetnost, da bi bile njihove napovedi posebej natančne, saj je njihov namen dati okviren načrt gibanja valut v prihodnjih petih letih, če bi danes res propadel evro.

Vrednost novih valut evropskih držav v odstotkih od evra

Razpad evroobmočja bi tudi ustvaril dodatno kratkoročno tveganje in bi morali upoštevati novo premijo za tveganje, ki bi jo zahtevali investitorji. Njena velikost bi bila odvisna od različnih dejavnikov, kot je volatilnost trga, likvidnost, nadzor nad kapitalom in obdavčitev kapitala, pojasnjujejo analitiki Nomure. Ker pa je bila njihova analiza usmerjena v petletni časovni okvir se niso osredotočili na zgornje kratkoročne dejavnike, ki bi vplivali na vrednost novih valut, ampak bolj na dolgoročne, kot je kombinacija realnih obrestnih mer (na katere vpliva tudi javni dolg in konkurenčnost države, kar je bilo sedaj skrito pod skupno evropsko valuto) in tveganje pred inflacijo v posamezni evropski državi.

Analiza vrednosti posameznih evropskih valut po evru je zanimiva, ker upošteva, kako bi gospodarstva posameznih držav delovala po evru, vključno s tem, kako bi se spopadala z likvidnostjo, ki bi jim jo zagotavljale banke, in kako bi inflacija vplivala na dohodke. Načeloma bi evropske države prešle iz ene ogromne dolžniške krize na več posameznih valutnih kriz, ki bi se odvijale istočasno.

Kako pa bi se odrezala Slovenija, ki je analitiki Nomure niso zajeli v svojo analizo? Vsekakor nam ne bi bilo postlano z rožicami, saj smo od leta 2008 izgubili na konkurenčnosti Slovenije in povečali javni dolg, kar sta dva izmed glavnih dejavnikov za napoved vrednosti valute, na katere so se uprli analitiki v svoji raziskavi. Slovenija se je letos na lestvici konkurenčnosti uvrstila na 51. mesto med 58 državami. Za nami so se uvrstili še Hrvati, Grki in Ukrajinci. V primerjavi z letom 2009 je to velik padec, saj smo bili takrat uvrščeni na 32. mesto po konkurenčnosti.

Poleg tega pa bi se občutno podražilo tudi zadolževanje, saj se je naš javni dolg od začetka krize skoraj podvojil. Leta 2008 je znašal 21,9 odstotka od bruto domačega proizvoda, lani pa je znašal že 38,8 odstotka bruto domačega proizvoda. Slovenija pa se tudi vse težje zadolžuje, saj je morala nedavno ponuditi kar 7-odstotni donos na svoje obveznice, da ji je uspelo pridobiti sredstva. Zahtevani donos sedem odstotkov velja za nekakšno mejo, saj se nobeni od držav PIIGS ni uspelo sami izvleči iz dolžniške krize, ko so prešle to mejo.

Poglejte si tudi, kaj storiti, če propade evro, da ne boste ostali goli in bosi! Spremljajte pa nas tudi na Facebooku!