Švicarska banka UBS je nedavno pripravila zaskrbljujočo študijo o morebitne propadu evra z naslovom 'Razpad evra – posledice,' v kateri ugotavljajo, da pod trenutno strukturo in trenutnimi člani evro ne deluje.

Po njihovem mnenju se mora ali spremeniti trenutna struktura evroobmočja ali pa trenutno članstvo v skupni evropski valuti. Ob trenutnih negotovih razmerah na evroobmočju in strahu pred morebitnim propadu evra ter celo bankrotu države, se vse več ljudi sprašuje, kaj se bo zgodilo z njihovimi prihranki oziroma posojili, če se evro sesuje. Pri slovenskih bankah in finančnih strokovnjakih smo preverili, kaj bi pomenil propad evra oziroma bankrot Slovenije za njihove komitente.

Medtem, ko tuje banke, kot je švicarska UBS, pripravljajo različne scenarije ob morebitnem propadu evra smo pri poizvedovanju pri bankah, ki poslujejo v Sloveniji, dobili občutek, da si pred tem zatiskajo oči, saj nam niso postregli s konkretnimi odgovori ampak bolj z zagotavljanjem, da do propada evra verjetno ne bo prišlo. Na vprašanje, če imajo pripravljene scenarije reševanja ob morebitnem propadu evra so nam iz NKBM odgovorili: 'Menimo, da je konec evra scenarij, ki je razmeroma malo verjeten, saj so ekonomske in politične posledice takega razvoja dogodkov do te mere nepredvidljive, da si bodo ključni akterji evropske politike še naprej prizadevali, da bi evro ohranili.'

France Arhar, predsednik uprave UniCredit banke v Sloveniji pa je dejal: 'Verjamem v evro in v vsako valuto, ki je dober hranilec vrednosti in je čim bolj univerzalna, uporabna na čim širšem trgu. Če bi evro izginil, bi ga nadomestila druga valuta, na primer v nekaterih državah nemška marka. Projekt evro je nastajal nekaj let in tehnična faza se je končala v šestih mesecih, z nastankom Evropske centralne banke pa postopek izginotja ali zamenjave ne more imeti enakega časovnega modela, saj je izbira pri imetnikih finančnega premoženja danes svetovna, kar pomeni, da ti ne bodo čakali zadnjega dejanja te monetarne zgodbe, temveč bodo že prej sprejeli potrebne odločitve in tudi opravili potrebne transakcije. Ne poznam človeka, ki bi s to valuto čakal novo valuto. Ta bi najprej doživela veliko devalvacijo, da bi lahko potem samostojno zaživela. Tovrsten scenarij bi bil torej zelo tvegan zaradi svobode gibanja kapitala in mi za zdaj ni znan. Tveganje in možna škoda, ki ta hip ni zanemarljiva, sta dodatna argumenta v korist evra in potrebnih dodatnih ukrepov, da skupna valuta preživi v dobro vseh.'

Ob reševanju držav PIIGS, ki že nekah časa hodijo po robu bankrota nas je tudi zanimalo, kaj bi se zgodilo, če bi Slovenija bankrotirala (po mnenju nekaterih strokovnjakov je že) in kakšna je sploh verjetnost, da bankrotira. Upravitelj skladov pri KD Primož Cencelj razlaga: 'Tehnično mora biti država v izjemnih težavah, da razglasi bankrot. V bližnji preteklosti so to doživeli pri Argentini in Rusiji. Najbližje temu scenariju je sedaj Grčija. Grčija bi že bankrotirala, a je dobila pomoč od evropskih držav ter IMF, ki jo še držijo nad vodo, a pričakujemo delen odpis dolgov.'

Kaj pa Slovenija? Slovenija po njegovem mnenju v nasprotju z drugimi perifernimi državami ni tako zadolžena: 'Ima številne ekonomske probleme, a še zdaleč ne tako velike kot druge robne države. Pomembno je tudi, da si v naslednjih dveh letih Slovenija lahko privošči tudi plačevanje 7-odstotnih obresti. Zato menim, da Slovenija še ni bankrotirala in v naslednjih nekaj letih ni pričakovati, da bi. Problem za Slovenijo predstavlja samo višina obrestne mere, ki jo mora plačati. Slovenske težave so lahko tudi hitro rešljive. Država mora uskladiti proračun. Seveda je to potrebno omeniti, da je za to potreben sprejem številnih nepriljubljenih ukrepov. Oziroma poiskati rešitve, ki znižajo državne odhodke in hkrati ne poslabšajo blaginje. Potrebno bi bilo tudi rešiti bančni krč. Bodisi z državno dokapitalizacijo državnih bank ali pa z odprodajo (to bi bilo za proračun bistveno bolj blagodejno).'

Po mnenju Raiffeisen banke je Slovenija celo ena izmed bolj zdravih držav v EU ali gre samo za zatiskanje oči pa presodite sami: 'V Sloveniji nimamo realnih osnov ali makroekonomskih kazalcev, ki bi kazali na bankrot države. Nasprotno, v skladu s temi kazalci smo ena bolj zdravih držav v EU in za tako razmišljanje in tovrstne hipotetične odgovore ni razlogov.' Iz največje slovenske banke NLB nam na žalost do objave članka, še niso sporočili svojih odgovorov.

Spremljajte nas na Facebooku!